4. teden: Hrvati za vstop v EU

Nov teden ni prinesel bistvenih sprememb. Potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) devetim državam z evrom znižala bonitetne ocene, se vrstijo pozivi k strožjim pravilom za delovanje bonitetnih agencij. Kritično so se odzvali tudi v Evropski komisiji, ki so odločitev S&P označili za "napačno dojemanje" stanja v območju skupne evropske valute. A Evropa se ne sooča le s finančnimi težavami. V zadnjih tednih so precej napeti tudi odnosi med Brusljem in madžarsko prestolnico Budimpešto. EU je namreč zaradi pomislekov glede neodvisnosti centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov proti Madžarski sprožila tri pravne postopke. Evropski parlament je medtem za novega predsednika izvolil nemškega socialdemokrata Martina Schulza, ki je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da je propad EU realna možnost.

Na drugi strani Atlantika pa odmeva zlasti predlog zakona proti spletnemu piratstvu, ki ga obravnava ameriški kongres. V protest proti sporni zakonodaji je bila spletna stran enciklopedije Wikipedia 24 ur zatemnjena, znak podpore protesta pa so pokazale še nekatere druge spletne strani.

Potapljači so na ladji Costa Concordia, ki je nasedla pred toskansko obalo, našli še več trupel. Na dan pa medtem prihaja vse več podrobnosti in dokazov o krivdi kapitana ladje. Po nesreči križarke naj bi preslišal pozive k vrnitvi na ladjo in sodelovanju pri evakuaciji.

V Siriji se nadaljujejo protesti. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je zato Varnostni svet ZN pozval, naj glede Sirije ravna z "resnostjo", saj so razmere tam postale "nesprejemljive". Precej nemirno je tudi na ulicah romunskih mest, kjer potekajo protesti proti varčevalnim ukrepom vlade in korupciji.

V Egiptu so se končale parlamentarne volitve, na katerih so slavili islamisti, ki so prejeli več kot 70 odstotkov glasov. Po mnenju poznavalcev bo politika v Egiptu zdaj bolj proislamska in ostrejša do Izraela kot v času predsedovanja Hosnija Mubaraka. Na Hrvaškem pa so volivci podprli članstvo države v EU. To je bil eden od strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Volilna udeležba je bila okoli 40-odstotna. Hrvaški premier Zoran Milanović je ocenil, da je bila udeležba na referenduma nižja od pričakovane, ker so "ljudje utrujeni".