Ponedeljek, 10. 6. 2024, 3.18
4 mesece, 3 tedne
Zorko: Glede na to, da je javno povedal, da si tega ne želi, je to presenečenje
"Osebno Marjana Šarca morda nisem pričakoval kot preferenčne izbire na listi Gibanje Svoboda, je pa res, da je bil eden bolj znanih na listi. Ampak glede na to, da je javno povedal, da si tega ne želi, je to neke vrste presenečenje," je po praktično končnem izidu evropskih volitev dejal politični analitik in direktor podjetja za javnomnenjske raziskave Valicon Andraž Zorko, ki je že pred izidom napovedal visoko volilno udeležbo. Za Siol.net je komentiral tudi zmagovalce in poražence tokratnih evropskih volitev.
V Evropskem parlamentu bo po novem sedelo devet slovenskih evropskih poslancev, volivci pa so odločili, da pet z desnega pola in štirje z levega.
"Evropske volitve so bile tradicionalno poligon za stranke desno od sredine, zato ker so nanje praviloma prihajali volivci, ki so zvesti podporniki svojih strank, in teh je na desni vedno bilo več in jih še vedno je. Na prejšnjih volitvah se je prvič zgodilo, da je bilo razmerje pol - pol, zdaj pa se je spet rahlo prevesilo v desno sredino, pet proti štiri," je komentiral Zorko
Slovenijo bodo v Evropskem parlamentu tako zastopali Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič (vsi SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna), Matej Tonin (NSi) in Matjaž Nemec (SD). Začasni izidi tudi kažejo na več kot 41-odstotno volilno udeležbo.
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec?
"Te volitve so absolutno uspeh za SDS, ki bo imela po novem v Evropskem parlamentu štiri poslance, dvakrat več kot pred petimi leti. To je njihova velika zmaga, pričakovana na neki način," je dejal Zorko.
Sta na listi SDS presenečenje Branko Girms in Zala Tomašič? "Tomašičeva zame ni presenečenje. Bila je zelo aktivna na družbenih omrežjih, na pravilen način je nagovarjala svojo ciljno skupino. Med mlajšimi volivci, kamor spada tudi sama, je predvsem v moškem delu populacije zaznan obrat v desno. Mislim, da je ona pravi odgovor za desne mlade volivce, tako da to zame ni presenečenje."
"Me je pa do neke mere presenetil Grims kot kandidat, ki je prehitel Aleša Hojsa, ki je bil vendarle tudi zelo glasen, ne samo zdaj, tudi že v preteklih letih. Tako da je to zanj kar velik poraz," meni Zorko.
Po mnenju Andraža Zorka so tokratne volitve tudi velika zmaga za stranko Vesna. "Stranka se je prvič pojavila na evropskih volitvah in osvojila enega poslanca."
"Mislim, da je Zala Tomašič (SDS) pravi odgovor za desne mlade volivce," meni Zorko.
Kot poraženca teh volitev Zorko vidi SD, ki je "komaj osvojil enega poslanca, kar smo sicer napovedovali". "To je polovico manj kot so jih imeli do zdaj. Milan Brglez se v kampanji tako ali tako ni pojavljal. Pri SD so imeli konsenz – vso energijo so usmerili v to, da dobijo enega poslanca," je še povedal Zorko.
Veliki poraženec tokratnih volitev je tudi Klemen Grošelj, a je to po mnenju analitika pričakovano. "Če nekdo zapusti stranko samo zato, ker ni bil postavljen na vodilno mesto liste, torej kot nosilec liste, in vzame katerokoli stranko, ki je bila takrat na voljo, tega volivci ne bodo nagradili. Sam kot evropski poslanec pa tudi ni imel tega kapitala, ni bil prepoznan. Tako da to zame ni presenečenje. Sem jih pričakoval tam, kjer so. Zelo blizu so bili celo temu, da bi jih prehitela Nič od tega kot neka satirična lista."
Presenečenje tokratnih volitev je Šarec
So se na teh evropskih volitvah zgodila presenečenja? "Osebno morda nisem pričakoval Marjana Šarca kot preferenčno izbiro na listi Gibanja Svobode, je pa res, da je bil eden bolj znanih na listi. Ampak glede na to, da je dal javno vedeti, da si tega ne želi, je to neke vrste presenečenje.
Presenečenje tokratnih evropskih volitev je po mnenju Andraža Zorka Marjan Šarec.
V Sloveniji dosegli rekordno volilno udeležbo
Letošnje evropske volitve so v Sloveniji prinesle rekordno udeležbo. Volilna udeležba je presegla 38 odstotkov, ki jih je nazadnje napovedal Zorko. Čemu oziroma komu jih pripisuje? "Še preden so bili znani referendumi kot del teh volitev, je bilo jasno, da bo letos udeležba višja, ker je kontekst volitev tokrat drugačen. Soočeni smo z vojno v neposredni bližini Evrope, s posledicami, ki jih čutimo vsi. Svet je v večji krizi, kot je bil, in Evropa tudi. Večji je bil tudi delež mlajših volivcev, kakšnih pet odstotkov volivcev pa so na volišča pripeljali tudi referendumi," je še pojasnil analitik.