Zmagovalci in poraženci ideje za še večji monopol v zdravstvu

"Imam politično podporo za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Zdravstvo mora temeljiti na solidarnosti in k temu bomo stremeli pri oblikovanju košarice pravic. Mesečni prispevek posameznika ne bi smel presegati 25,5 evra," je na prvem srečanju z novinarji dejala nova ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza.

Na ministrstvu imajo že pripravljene posamezne različice in grobe finančne izračune, ki jih bodo v prihodnjih tednih dopolnili in nadgradili z ustreznimi finančnimi projekcijami. Končno odločitev naj bi tako sprejeli še v tem letu.

Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi tako uvedli novo zdravstveno dajatev, za katero bi posameznik mesečno namenil od 12,5 do 25,5 evra. Zbiranje sredstev bi prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s tem pa bi ukinili posel štirim zavarovalnicam. S tem bi po prvih izračunih ministrstva zbrali med 260 in 270 milijonov evrov.

Nove premije temeljijo na izračunih iz leta 2010 "Omenjeni prispevki temeljijo na podatkih iz leta 2010 in nikakor ne ustrezajo trenutnemu stanju v državi. Številke so bile izračunane v povezavi z oblikovanjem takratne košarice pravic," je kritična raziskovalka z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) Valentina Prevolnik Rupel.

Po raziskavi iz leta 2010 so takrat na IER izračunali solidarnostno absolutno dajatev, ki je bila oblikovana glede na tri razrede. Socialno šibki zavarovanci bi plačevali 12 evrov, premožnejši pa 25 evrov. Zdajšnja demografska slika pokaže, da takšna ureditev že v desetih letih ne bi bila več vzdržna, zato je treba narediti nove izračune. To je pokazala tudi raziskava IER o financiranju slovenskega zdravstva, ki so ga opravili za Slovensko zavarovalno združenje.

Nujna je racionalizacija zdravstva "Ne gre samo za višino zneska, temveč tudi za to, da dajatev verjetno ne bo več mogla biti solidarnostna, ampak zaradi demografskih razlogov v absolutnem znesku," je prepričana Prevolnik Ruplova. Do zdaj smo v absolutnem znesku plačevali zgolj dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Znesek bo odvisen predvsem od oblikovanja nove košarice, financirane iz javnih sredstev, in ne bi smel biti višji od obstoječe premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "V njej je treba določiti pravice in storitve, ki bodo v celoti krite iz javnih sredstev. Tisto, kar pade iz košarice, torej storitve brez visoke dodane vrednosti, pa naj prevzamejo obstoječe zavarovalnice, ki zdaj izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prostora za zviševanje prispevne stopnje ni več, saj državljanov ne smemo še bolj obremenjevati. Nujna je racionalizacija in reorganizacija zdravstvenih zavodov," je pojasnila.

Izvzete storitve in nadstandard kot priložnost za zavarovalnice Obstoječe zavarovalnice bi lahko oblikovale različne pakete, s katerimi bi pokrili izvzete storitve. "Tu mislim predvsem na storitve dolgotrajne oskrbe, saj bi morale biti te bolj povezane z zdravstvom. Dolgotrajna oskrba je zdaj v pristojnosti ministrstva za delo, financira pa se delno iz zdravstvene blagajne, delno pa iz ZPIZ," je razložila. Dolgotrajna oskrba se nanaša na pomoč osebam, ki so dolgotrajno nezmožne skrbeti zase, predvsem ostarelim in invalidom.

Nadstandardne zdravstvene storitve se bodo po predlogu še naprej plačevale iz žepov zavarovancev. Tako boste za bele zobne zalivke ali pa za robotsko operacijo prostate morali doplačati sami oziroma si urediti nadstandardno zavarovanje pri eni izmed zdravstvenih zavarovalnic.

Do konca leta še po starem "Tudi če ima ministrica močno voljo in bo takoj začela oblikovanje košarice ter bo Zakon o zdravstvenem varstvu sprejet po interventnem postopku, pred koncem oktobra težko pričakujemo ukinitev obstoječega zavarovanja," meni Prevolnik Ruplova.

"Pozornost, zdaj usmerjena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odvrača pogled od bistvenih in večjih težav, s katerim se spopada slovenski zdravstveni sistem. Pred posegom v to obliko zbiranja denarnih sredstev je nujen celovit in predvsem premišljen poseg v izvajanje, nadzor in financiranje zdravstva," pa je kritičen Ivan Gracar, izvršni direktor zdravstvenih zavarovanj v Adriaticu Slovenici.

Zavarovalnice že zdaj nezadovoljne Zdravstvene zavarovalnice so že zdaj nezadovoljne z obstoječo ureditvijo, saj menijo, da bi bilo treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadgraditi. "Prenos dopolnilnega zavarovanja v okvir obveznega, kar v resnici pomeni ukinitev zdajšnjega doplačevanja, bo brez ustrezne aktivacije zasebnih sredstev zagotovo še hitreje povzročil dodatno poglabljanje krize oziroma celo razpad sistema," meni Gracar.

"Izkušnje, ki smo jih pridobili pri izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ter zgledi iz tujine kažejo, da so zdravstvena zavarovanja pomemben stabilizator vseh sistemov financiranja zdravstva," so sporočili iz Triglava Zdravstvene zavarovalnice.

Bomo namesto zdajšnjih 27 evrov zavarovalnicam plačevali 35 evrov ali več? Odprava zdajšnje ureditve bi povzročila okoli 420 milijonov evrov manj sredstev, kot jih trenutno na leto od zavarovalnic prejemajo izvajalci v mreži javne zdravstvene službe.

"Preprost izračun pokaže, da ima obstoječe dopolnilno zavarovanje sklenjenih okoli milijon in 440 tisoč zavarovancev. Če se bo predlagana dajatev obračunala zgolj zavezancem za dohodnino, se bo število oseb, ki jih bo bremenila ta dajatev, zmanjšalo na slab milijon, pri čemer je pretežni del (okoli 550 tisoč) zavezancev umeščen v prvi dohodninski razred. Če bi želeli zbrati enak obseg sredstev in s tem ohraniti stabilnost financiranja zdravstvenih dejavnosti na zdajšnji ravni, bi morala biti povprečna obremenitev zavezanca za dohodnino s to novo dajatvijo okoli 420 evrov na leto oziroma 35 evrov na mesec," je ponazoril Gracar.

S podobnimi izračuni so nam postregli tudi na Vzajemni. "V razmerah, ko je denarja za zdravstvo premalo, je neumestno pričakovati, da se bo vsa zdravstvena dejavnost financirala iz obveznega zavarovanja. Nadomestiti bi namreč morali 450 milijonov evrov sredstev, ki jih z dopolnilnim zavarovanjem zberejo zavarovalnice. To bomo težko nadomestili z višjimi prispevki," je dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Po njihovih izračunih bi tako morali nekateri dodatno plačevati 50 evrov mesečno.

Zdravstveni sistem v celoti krijeta le Severna Koreja in Kuba "V svetu obstaja malo držav, ki bi imele stoodstotno pokrit zdravstveni sistem s strani države, taki sta na primer Severna Koreja in Kuba, in prepričan sem, da Slovenija ne bo šla v tej smeri. V zdravstvu bo vedno državni kapital, to je denar iz prispevkov, vedno pa bo moral biti prisoten tudi zasebni kapital. In prav umetnost najti pravo razmerje bo naš zdravstveni sistem obdržalo na dolgi rok stabilen," je prepričan Mikeln.

Dokler imamo monopol bomo težko kaj spremenili "Prepričan sem, da je v Sloveniji denarja za zdravstvo dovolj, govorimo o več kot treh milijardah evrov letno. Ključ pa je seveda v ugotoviti kako se ta denar porablja. Verjamem, da bi se dalo za ta denar narediti bistveno več in bistveno boljše. A dokler imamo monopol na strani plačnikov – celoten obseg in cene namreč določa ZZZS – bomo težko kaj spremenili na bolje. Prepričan sem, da bi se morali tudi mi kot pomemben plačnik v imenu zavarovancev pogajati z izvajalci, saj bi s tem lahko prispevali k večji racionalnosti in transparentnosti sistema," še poudarja prvi mož Vzajemne.