Četrtek, 5. 2. 2026, 12.02
2 dneva, 22 ur
Zgodilo se bo tudi pri nas: prepoved družbenih omrežij za mlajše od 15 let #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
Vlada je na današnji seji v Dravogradu potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Kot je povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, je pobudo pripravilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pred sprejetjem zakonskih ukrepov pa se bodo do izhodišč opredelili še stroka in ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Po seji vlade je Arčon še pojasnil, da so se za pripravo zakonske podlage o preprečevanju negativnih učinkov uporabe družbenih omrežij za mladostnike in otroke, stare do 15 let, odločili po vzoru različnih držav. "Po svetu in v Evropi je to v zadnjih tednih in mesecih aktualna tema in s tem tudi kot vlada kažemo, da nam je mar za naše otroke," je med drugim poudaril.
Vlada želi regulirati družbena omrežja, kjer se delijo vsebine, in omejiti njihovo uporabo za zdaj za mlajše od 15 let. Arčon je med drugim omenil TikTok in Snapchat. "Izhodišča bodo še dopolnjena s stroko, pripravljena bo tudi zakonska podlaga za omejitev omrežij, seveda v smislu zaščite otrok in mladostnikov," je še povedal podpredsednik vlade, sicer minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Pobude za strožji nadzor in omejitve se pojavljajo tudi na ravni EU. Evropski parlament je novembra lani v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 16 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence. Stari med 13 in 16 let bi imeli dostop le z dovoljenjem staršev ali skrbnikov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa se je septembra lani zavzela, da mora EU razmisliti o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij. Napovedala je oblikovanje panela strokovnjakov, ki bi pripravili priporočila glede nadaljnjega ukrepanja.
Na ministrstvu za zmanjšanje sistemskih tveganj
O vplivu in izzivih, ki jih prinašajo družbena omrežja, in mogočih rešitvah za bolj varno in odgovorno digitalno okolje so na nedavnem odmevnem posvetu z naslovom Več klikov – manj stikov? v Hiši Evropske unije razpravljali strokovnjaki, odločevalci in predstavniki mladih.
Ksenija Klampfer
Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je konec januarja izpostavila, da na ministrstvu podpirajo uvedbo enotne evropske pravne in tehnične rešitve, ki temelji na evropski digitalni denarnici kot zaupanja vrednem orodju za preverjanje starosti na spletnih platformah in v drugih digitalnih storitvah – tako, da se preveri le starost, ne pa identiteta uporabnika, kar je ključna varovalka pred profiliranjem.
"Naš cilj ni omejevanje digitalne vključenosti, ampak zmanjšanje sistemskih tveganj, ki jih platforme predstavljajo za mladoletnike: škodljive vsebine, prakse, ki spodbujajo zasvojitveno rabo, in algoritmi, ki nagrajujejo skrajnosti namesto kakovostne vsebine. Ukrepe gradimo na sorazmernosti, učinkovitosti in varstvu temeljnih pravic – s poudarkom na zaščiti pred škodljivimi vsebinami in zasvojenostjo ter z jasnim ciljem, da bo preverjanje starosti pri uporabi družbenih omrežij in aplikacij postalo standard, izveden na varen, preverljiv in najmanj invaziven način," je poudarila.
Vse bolj razcepljena in polarizirana družba
Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ki je osvetlil antropološki pogled na vpliv družbenih omrežij na medosebne odnose in tudi duševno zdravje mladih, je spomnil, kaj so nam snovalci tehnologij zagotavljali pred 20 leti.
"Snovalci tehnologij so nam pred dvema desetletjema zagotavljali, da bomo s pomočjo družbenih omrežij postali družabnejši in bomo spet vzpostavili stik s prijatelji. 20 let kasneje ugotavljamo, da se je zgodilo ravno nasprotno: družba postaja bolj polarizirana in razcepljena, ob tem pa spremljamo še globalno epidemijo osamljenosti, ki ubija podobno kot kajenje in prekomerna telesna teža. Postali smo torej hiperpovezani na daljavo, a hkrati bolj osamljeni kot kadarkoli. Posebej veliko breme prekomerne uporabe omrežij nosijo mladi, predvsem generacija Z, pri kateri se povečujejo tesnobnost, depresija, samopoškodovanje, samomorilnost in drugi skrb vzbujajoči pojavi. Celotne odgovornosti za te pojave seveda ne moremo pripisati niti pametnim telefonom niti omrežjem, se pa morajo snovalci takih tehnologij in ponudniki rešitev vseeno zavedati, kako prispevajo k družbenim spremembam in vplivajo na mladino."
"Odrasli pa se moramo za začetek pogledati v ogledalo in pomisliti, kako lahko sami odvrnemo pogled od zaslona ter pogledamo otroke in mlade v oči ter znova vzpostavimo stik z njimi. Obče digitalne zasvojenosti ne bomo rešili le s starostnim omejevanjem dostopa do omrežij. To je lahko prvi in verjetno nujen ukrep, problema pa se je nato treba lotiti sistematično in medgeneracijsko," je še izpostavil Podjed (skrajno levo).
"Poudariti moramo nujnost jasnega razmejevanja med negativnimi in pozitivnimi vplivi ter poučnimi vsebinami družbenih omrežij. Brez ustreznega prehodnega obdobja tvegamo močan odpor mladih, zlasti tistih, ki so v digitalnem svetu najbolj aktivni. Ključ do uspeha zato vidim v izobraževanju staršev in otrok ter v dosledni krepitvi digitalne pismenosti," pa je izpostavil Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije.
Sergej Golubović
"Uvajanje omejitev je treba res dobro premisliti"
Marko Puschner, predstavnik projekta Center za varnejši internet, je opozoril, da je razprava o omejevanju dostopa do družbenih omrežij zapletena.
"Najstniki jih lahko po trenutnih pravilih uporabljajo od 13. leta dalje, prek njih pa vzdržujejo pomembne socialne stike in izražajo svojo ustvarjalnost. Nenadna prepoved bi jih odrezala od pomembnega dela njihovega vsakdana. Hkrati številne raziskave opozarjajo na negativne vplive družbenih omrežij na mlajše: dekleta do 13. leta in fantje do 15. leta za njihovo uporabo še niso dovolj zreli. Največja težava pa je odgovornost samih družbenih omrežij. Kljub obljubam ne zagotavljajo ustrezne zaščite najmlajših, temveč celo razvijajo zasvojljive mehanizme. Tega se vse bolj zaveda tudi EU, kar se kaže v regulaciji, kot je Akt o digitalnih storitvah. Pri uvajanju omejitev je zato nujno dobro premisliti posledice za najstnike, ki so že uporabniki. V vsakem primeru pa bi morali družbena omrežja prisiliti, da zagotovijo varno digitalno okolje tako otrokom kot tudi odraslim," je dejal Puschner.
