Torek, 3. 2. 2026, 10.59
1 mesec
Prepoved dostopa za mlade do 16 let: Bo Slovenija sledila Avstraliji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Evropska komisija je predstavila izboljšano različico načrta za preverjanje starosti, s katerim želi poenotiti in okrepiti zaščito mladoletnih uporabnikov na spletu. Sistem omogoča potrjevanje starosti s pomočjo osebnih dokumentov, kot so potni list, osebna ali elektronska izkaznica, pri tem pa zagotavlja visoko raven zasebnosti.
Vse več držav se odloča za prepoved dostopa mladim do družbenih omrežij. Potem ko je decembra tak ukrep za mlajše od 16 let uvedla Avstralija in z začetkom leta tudi Malezija, so pred kratkim zakonodajni predlog, ki predvideva prepoved družbenih omrežij za mlajše od 15 let podprli v Franciji. O regulaciji uporabe med mladimi do 16 let že dalj časa razmišlja tudi Evropska unija. Kako je s tem v Sloveniji?
Že nekaj let se vrstijo opozorila strokovnjakov, da vsenavzoča družbena omrežja škodljivo vplivajo na duševno zdravje mladostnikov. Prav tako je nenehna uporaba – mladostniki se le s težavo odtrgajo od zaslonov – prinaša druga tveganja, kot so spletno nadlegovanje, nenehno primerjanje in izpostavljenost nasilnim vsebinam, pa tudi pritegnitev pozornosti na škodo spanja.
"Snovalci tehnologij so nam pred dvema desetletjema zagotavljali, da bomo s pomočjo družbenih omrežij postali družabnejši in bomo spet vzpostavili stik s prijatelji. 20 let kasneje ugotavljamo, da se je zgodilo ravno nasprotno: družba postaja bolj polarizirana, razcepljena, ob tem pa spremljamo še globalno epidemijo osamljenosti, ki ubija podobno kot kajenje in prekomerna telesna teža. Postali smo torej hiperpovezani na daljavo, a hkrati bolj osamljeni kot kdajkoli," je v luči posveta "Več klikov - manj stikov?", ki ga je organiziralo ministrstvo za digitalno preobrazbo, zapisal antropolog Dan Podjed.
Opozarja, da posebej veliko breme prekomerne uporabe omrežij nosijo mladi, predvsem generacija Z, v kateri so v porastu tesnobnost, depresija, samopoškodovanje, samomorilnost in drugi skrb vzbujajoči pojavi. Iz primeža zaslonov se še lahko izvijemo, če bomo poleg priklopa spodbujali in omogočili tudi odklop, je prepričan.
"Zdi se nam nujno, da začnemo več in bolj pogumno delati na ustvarjanju digitalnega okolja varnega in prijetnega za vse uporabnike, pri čemer so mladostniki in otroci seveda ena izmed rizičnih skupin. Menimo sicer, da družbena omrežja niso le slaba in da obstajajo še druge vsebine, ki so prav tako tvegane za razvoj težav v življenju otroka ali mladostnika," pravi Julija Menoni iz svetovalnice Logout.
"Zdi se nam nujno, da začnemo več in bolj pogumno delati na ustvarjanju digitalnega okolja varnega in prijetnega za vse uporabnike, pri čemer so mladostniki in otroci seveda ena izmed rizičnih skupin. Menimo sicer, da družbena omrežja niso le slaba in da obstajajo še druge vsebine, ki so prav tako tvegane za razvoj težav v življenju otroka ali mladostnika. Skrajni čas je, da se strokovnjaki skupaj začnemo pogovarjati o konkretnih ukrepih, ki bi jih uvedli v Sloveniji," je povedala Julija Menoni iz svetovalnice za obravnavo digitalnih zasvojenosti Logout, kjer iniciative, kakršna je posvet 'Več klikov – manj stikov?' zelo pozdravljajo.
Kako preprečiti prezgodnji dostop
Da je prepoved dostopa do družbenih omrežij za (pre)mlade še kako smiselna, se strinja Janez Krek, profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti. "Vselej gre za uravnavanje dostopa glede na starost otroka oziroma mladostnika. Prepoved dostopa je smiselna, ker mora družba spodbujati skladen razvoj otrok in v obdobju odraščanja neposredne medčloveške odnose med sovrstniki. Prezgodnji vstop v družbena omrežja, kot so Tiktok, Instagram, Snapchat in podobna, ima vrsto negativnih posledic za mlade, ki so na začetku pubertete," pojasnjuje Krek, ki skupaj z drugimi strokovnjaki v Sloveniji pri omejitvi priporoča mejo 16 let.
Sicer je težko jasno določiti smiselno starostno mejo, meni Menoni. "Razvojno obdobje mladostništva je strokovno opredeljeno od 13 do 18 let, v Sloveniji pa je pomembna ločnica tudi starost, ko mladostniki začnejo obiskovati srednjo šolo oziroma zaključijo osnovno. Na Logoutu bi si želeli, da bi škodljive vsebine in tiste, ki imajo izjemno visok zasvojitveni potencial, omejimo oziroma odstranimo za vse starosti. To so na primer neskončno drsenje, invazivni algoritmi, odvzem avtonomije uporabnika. V naši obravnavi staršem in mladostnikom odsvetujemo uporabo družbenih omrežij do 15. leta, vendar to ne pomeni, da je po tej starosti uporaba popolnoma varna," dodaja.
"Evropska komisija pripravlja in preizkuša aplikacijo, ki bo omogočala, da bo ponudnik neke storitve lahko preveril starost uporabnika, ne da bi dobil podatek o njegovi starosti, pač pa le, ali presega starostno mejo. Ponudnik ne bo vedel, kdo je ta oseba," pojasnjuje Janez Krek s ljubljanske Pedagoške fakultete in vodja projekta digi.dr.
Pomembno je, da starši otroke spremljajo pri njihovem vstopu v različne digitalne prostore, se z njimi pogovarjajo o izkušnjah na neobsojajoč način in jim dajejo vedeti, da se nanje lahko kadarkoli obrnejo. "Težave namreč nastanejo, ko mladi te vsebine uporabljajo neomejeno, nenadzorovano in naletijo na vsebine, ob katerih doživljajo sram in celo krivdo, o tem pa se z nikomer ne morejo pogovarjati," opozarja Menoni.
EU v iskanju načina regulacije
Z regulacijo uporabe družbenih omrežij pri mladostnikih se sicer počasneje, a na bolj preverjen način, ukvarjajo tudi na ravni Evropske unije (Akt o digitalnih storitvah). Tako je Evropska komisija predstavila drugo, izboljšano različico načrta za preverjanje starosti, s katerim želi poenotiti in okrepiti zaščito mladoletnih uporabnikov na spletu. Sistem omogoča potrjevanje starosti s pomočjo osebnih dokumentov.
"Kar nas veseli pri tem aktu je zajetje širšega spektra težav glede digitalne varnosti in dobrega počutja. Ne osredotoča se samo na prepoved določenih aplikacij za mlade, temveč poskuša omejiti oziroma spremeniti vse škodljive vsebine in tako poskrbeti za boljšo dobrobit vseh uporabnikov spleta. S tem se omejijo možnosti za pojav vseh vrst spletnega nasilja in neprijetnosti. Del napovedanih ukrepov je tudi vzpostavitev digitalne denarnice, ki bi na bolj varen način delovala kot posrednik pri mehanizmih "preverjanja starosti"," pojasnjuje Menoni.
Krek pojasnjuje: "Evropska komisija pripravlja in preizkuša aplikacijo, ki bo omogočala, da bo ponudnik neke storitve lahko preveril starost uporabnika, ne da bi dobil podatek o njegovi starosti, pač pa le, ali presega starostno mejo. Ponudnik ne bo vedel, kdo je ta oseba."
V okviru projekta digi.dr, ki je namenjen krepitvi digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ocenjujejo, da je ta sistem ustrezen oziroma eden od nujnih gradnikov regulacije dostopa mladih v spletna okolja.
Visoke kazni za platforme
Avstralija je prva država, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij. Platformam, ki mlajšim uporabnikom ne bodo onemogočile dostopa do njihovih računov, grozi 28 milijonov evrov kazni, navaja digi.dr.
Vrstijo pa se tudi opozorila pred različnimi načini preverjanja starosti. Po raziskavi britanske organizacije Age Check Certification Scheme je najbolj zanesljiva metoda preverjanja osebnih dokumentov, vendar jih skrbi, da bi podjetja omenjene podatke hranila dlje, kot je dopustno, kar bi lahko odprlo prostor za zlorabe.
Od lanskega 10. decembra, ko je Avstralija uvedla strogo prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 16 let, so platforme zaprle približno 4,7 milijona računov. Kljub temu se porajajo resni dvomi o dejanski učinkovitosti ukrepa, poroča Euronews.
Najstniki namreč zlahka pretentajo sisteme za preverjanje starosti, na primer z uporabo filtrov za staranje obraza ali s pomočjo navodil, kako zaobiti prepoved, ki so zaokrožila takoj po uvedbi zakona. Prav tako ni jasno, če število zaprtih računov odraža dejansko število otrok, saj imajo mnogi posamezniki več profilov na različnih platformah.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko prepoved otroke potisne na manj regulirane platforme ali povzroči, da svoje težave na spletu skrivajo pred starši.
Nekateri raziskovalci državam, ki preučujejo možnost prepovedi, svetujejo previdnost in da naj še počakajo na relevantne podatke o učinkovitosti prepovedi, ki bodo na voljo čez nekaj mesecev, preden uvedejo podobne ukrepe.
Čeprav je za ovrednotenje avstralske izkušnje z regulacijo verjetno še prezgodaj, pa tudi slovenska pedagoška stroka pozdravlja ukrepe za omejitev prezgodnjega dostopa mladostnikov do družbenih omrežij. "Koraki v to smer so v korist staršev in otrok. Starši sami to teže regulirajo, zato jih mora družba oziroma države v tem podpreti," poudarja Krek.
Avstralski ukrep pa je že sprožil odziv javnosti. Zaradi hitro sprejetega zakona je bilo prisotne veliko kritike tako s strani laikov kot tudi strokovnjakov na področju duševnega zdravja, mladinskega dela in tehnološke varnosti.
"Ena izmed večjih kritik se nanaša tudi na poimenovanje zakona - prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let -, pri čemer bi bilo bolj korektno reči 'prepoved družbenim omrežjem, da dovoljujejo uporabo za mlajše od 16 let'. Gre namreč za zakon, ki bo kvečjemu kaznoval spletne platforme, če se ne bodo držale navodila, da morajo odstraniti račune uporabnikov, ki so mlajši od 16 let, in jim tudi vnaprej onemogočiti ustvarjanje novih računov. Vsebinsko se torej nanaša na odgovornost oblikovalcev družbenih omrežij, ne na uporabnike same ali recimo starše," navaja Menoni.
Druga velika nevšečnost je varstvo podatkov pri novih mehanizmih preverjanja starosti uporabnikov. Platforme so izbrale precej invazivne metode pridobivanja podatkov - digitalne sebke, osebne izkaznice, bančne kartice in podobno, po katerih odločajo, ali oseba lahko ustvari račun ali ne.
Kljub iznajdljivosti mladih je omejitev smiselna
V javnosti se tudi sicer pojavljajo pomisleki, da je učinkovito prepoved nemogoče doseči, saj bodo mladi prej ko slej našli obvode, denimo z odpiranjem lažnih profilov še pred prepovedjo. "Noben sistem ni in ne bo popoln, programi se nenehno dograjujejo, kar pa še ni razlog, da bi ga ne imeli. Svetovni splet danes je kot nekakšna džungla in je kot tak digitalni svet za odrasle. Svetovni splet ni zasnovan za otroke, pač za produkcijo dobička. Zato to okolje ni takšno, da bi bil prost vstop v dobrobit otrok in mladih," opozarja pedagog Krek.
Menoni se strinja: "Četudi mladi najdejo obvode, je smiselno začeti z omejevanjem, saj s tem morda zaščitimo vsaj manjši delež otrok in mladostnikov. Pomemben del ukrepov je tudi porast pogovorov in strokovnih debat na to temo, kar med vse deležnike širi sporočilo, kako bistveno je uvesti spremembe v digitalnih okoljih. Tudi avstralski zakon je povod za mnogo razprav, ki vključujejo starše, mlade, učitelje in strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, strokovne delavce na področju digitalnih tehnologij in druge. "Z vsakim ukrepom, kjer naredimo dostop nekoliko težji, se bo vsaj en delež posameznikov odločil, da iskanje bližnjice ni vredno truda," je prepričana.
Avstralskemu zgledu prepovedi dostopa – trenutno je v prepoved vključenih deset platform: Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok, X, YouTube, Reddit ter platforme za pretakanje Kick in Twitch –, sledi vse več držav po svetu.
Kot že rečeno, se s tem problemom ukvarja Evropska komisija, znotraj Unije pa posebej še Danska, Francija, Nemčija, Italija in še nekatere druge. Španska vlada se je že večkrat pritoževala nad širjenjem sovražnega govora, pornografskih vsebin in dezinformacij na družbenih omrežjih, češ da imajo negativen vpliv na mlade.
Tudi Velika Britanija in Norveška načrtujeta omejitev, prva po avstralskem zgledu, druga v blažji obliki – starostno mejo bi postavila pri 15 letih.
Kitajski regulator kibernetskega prostora je uvedel tako imenovani program za mladoletnike, ki zahteva omejitve na ravni naprave in pravila za posamezne aplikacije, da se čas pred zaslonom omeji glede na starost, poroča Reuters.
