Zeleni val zajel Zemljo

Velika svetovna čistilna akcija le dan po množičnih podnebnih protestih po vsem svetu kaže žalostno realnost človeškega obnašanja. Medtem ko se je za podnebje v petek na ulice podalo okoli štiri milijone ljudi po vsem svetu, spletna stran Let's Do It Foundation, izpostavlja, da je sedanjih in nekdanjih sodelujočih v akciji Očistimo svet že 36 milijonov iz 169 držav.

V Franciji so prostovoljci na družbenih omrežjih objavljali fotografije pobranih smeti, medtem ko so uslužbenci ministrstva za okolje na območju La Defense v Parizu pobrali 12.528 cigaretnih ogorkov.

Novice Podnebni protestni val se širi po svetu

V Franciji se je tudi danes odvil okoljski protest, a so organizatorji pozvali udeležence, naj gredo domov, potem ko so izbruhnili spopadi med policijo in manjšo nasilno skupino demonstrantov. Na isti dan je sicer v Parizu potekal tudi protest gibanja rumenih jopičev, ki se je že v preteklosti večkrat sprevrgel v nasilje. "Pogoji za miren pohod niso izpolnjeni," so na Twitterju zapisali v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace, ki je bila ena od organizatorjev shoda.

Plastične in druge odpadke je pobiralo kakih 10.000 prostovoljcev v filipinski Manili, pobirali so jih tudi na rajskih plažah Fidžija. V Avstraliji so med drugim čistili slavno plažo Bondi, iz Estonije poročajo o okoli 30.000 udeležencih čistilnih akcij. V vietnamski prestolnici Hanoi se je pozivu odzvalo 1400 prostovoljcev.

Lani je po navedbah Let's Do It Foundation s sedežem v Estoniji v svetovni pobudi Očistimo svet (World Cleenup Day) sodelovalo več kot 18 milijonov ljudi iz 157 držav. Letos naj bi udeleženci prihajali iz več kot 160 držav.

Novice V Parizu aretirali več kot sto protestnikov

O končnih rezultatih akcije še ni mogoče govoriti, saj so pozno popoldne, ko so se aktivnosti na vzhodni polobli že končevale, prostovoljci v Severni in Južni Ameriki komaj prevzeli zeleno štafeto. Je pa že v tem trenutku jasno, da bo zbranih veliko več odpadkov kot v lanski akciji, ko je 18 milijonov ljudi iz narave odstranilo 100.000 ton odpadkov, so sporočili iz organizacije Ekologi brez meja.

Po zadnjih podatkih število sodelujočih v letošnji akciji presega 11 milijonov. Med temi z devetimi milijoni udeležencev po podatkih globalne koordinacijske ekipe trenutno vodi Indonezija. Aktivno so k največjemu okoljskemu prazniku pristopile tudi države črne celine, kjer pa brez težav tudi tokrat ni šlo. Zaradi napete situacije v Egiptu je bilo čiščenje ponekod prepovedano, afganistanski prostovoljci pa bodo zaradi volitev čiščenje nadoknadili.

"Smeti so globalni problem in prizadenejo vse ljudi na svetu. Ne poznajo državnih meja," je v izjavi na spletni strani zapisala predsednica organizacije Heidi Solba.

V Sloveniji čistili na več krajih

V Sloveniji so Ekologi brez meja doslej trikrat pripravili vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo, letos pa takšne akcije ni. V nevladni organizaciji namreč menijo, da bi se morali namesto na čiščenje osredotočiti na krepitev zavesti, da bi država ostala čista za vedno.

Vseeno so pozvali vse posameznike in organizacije, da se odpravijo v naravo in storijo kaj dobrega za okolje. Med drugim jim je prisluhnil okoljski minister Simon Zajc, ki je s kolegi iz stranke SMC čistil obrežje Save. Kot je objavil na Twitterju, se mu je pridružil tudi strankarski kolega in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

"Žal smo v naravi našli veliko plastike in drugih odpadkov, kar tja ne sodi. Ja, okoljska zavest se je izboljšala, a dajmo še malo bolj pazit!" je zapisal Zajc.

Čeprav v Sloveniji skupno čiščenje ni bilo organizirano, so aktivnosti potekale po številnih krajih. Po podatkih Ekologov brez meja so prostovoljci med drugim čistili v Ljubljani, na Gorenjskem in ob reki Vipavi, aktivni so bili tudi prostovoljci na Obali, ki so čistili v okviru akcije Čista obala.

V Ljubljani so Ekologi brez meja izvedli tudi popis blagovnih znamk odpadkov, v prihodnjih dneh pričakujejo te podatke tudi iz nekaterih drugih lokacij. Posredovali jih bodo globalni mreži Break Free From Plastic, ki je že lani identificirala podjetja, katerih embalažo najpogosteje najdemo v naravi. Ti podatki bodo okoljevarstvenikom služili za nagovarjanje proizvajalcev k ustreznemu ravnanju z odpadki.