Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
17. 4. 2024,
13.34

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,13

Natisni članek

Državni zbor SDS Urška Klakočar Zupančič seja

Sreda, 17. 4. 2024, 13.34

1 mesec, 1 teden

DZ sprejel predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2,13
Urška Klakočar Zupančič | Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob opozorilih opozicije o obravnavi predlogov posvetovalnih referendumov na odboru DZ zavrnila očitke o umiranju pravne države v DZ. | Foto STA

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je ob opozorilih opozicije o obravnavi predlogov posvetovalnih referendumov na odboru DZ zavrnila očitke o umiranju pravne države v DZ.

Foto: STA

Čeprav je bilo današnje dogajanje v DZ v znamenju proceduralnih zapletov, so poslanci zvečer vendarle sprejeli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivci se bodo na referendumih izrekali o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ ter o pridelavi, predelavi in uporabi konoplje. Datum referendumskega odločanja še ni znan.

DZ je potrdil predloge za razpis referendumov, ne pa tudi še datumov njihove izvedbe. To bodo poslanci storili s sprejetjem odlokom o razpisu referendumov, o čemer naj bi po nekaterih informacijah odločali že prihodnji teden. Predvsem v Svobodi naj bi si želeli izvedbe referendumov hkrati z evropskimi volitvami 9. junija, o čemer pa niti v koaliciji ni soglasja. V SD so tako danes večkrat ponovili, da predloga za razpis referendumov na dan evropskih volitev ne bodo podprli.

Volivci se bodo torej izrekali o treh referendumskih vprašanjih. Med drugim bodo odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Predlog so marca vložili v koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga vložili v DZ s podpisi volivcev.

Kot je v danes v imenu predlagateljev poudarila poslanka Svobode Tereza Novak, gre za pomembno vprašanje, ki tudi precej razdvaja slovensko javnost in s tem presega zgolj običajno politično odločanje, zato je prav, da volivce o tem povprašajo na posvetovalnem referendumu.

Logar in Irglova nista sledila poslancem SDS

S tem se je ob glasovanju strinjalo 49 poslancev, ki so predlog podprli, osem pa jih je glasovalo proti. Za so glasovali v koalicijskih poslanskih skupinah. V opozicijski SDS so točko obstruirali in nato niso glasovali, z izjemo poslancev SDS Anžeta Logarja in Eve Irgl, ki sta glasovala proti, predlogu so nasprotovali tudi poslanci NSi.

Drugo vprašanje, o katerem se bodo državljani izrekali na referendumu, je povezano z volilnim sistemom. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?"

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah so vložili poslanci Svobode. Po besedah Lucije Tacer se namreč zavedajo, kako težko je v DZ doseči dvotretjinsko večino za spremembo volilne zakonodaje, zato politika pri tej odločitvi potrebuje popotnico ljudstva.

Predlog je podprlo 50 poslancev Svobode, Levice in NSi, medtem ko so se v koalicijski SD glasovanja vzdržali. Ocenili so namreč, da predlog volivcem ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, niti jim ne zagotavlja, da bo s tem res zagotovljen odločilni vpliv na izbiro kandidatov. Proti pa je glasovalo 17 poslancev SDS, ki nasprotujejo uvedbi preferenčnega glasu.

Volivci se bodo na referendumu odločali tudi o gojenju in predelovanju konoplje za medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Predlog za razpis referenduma so v DZ vložili poslanci Svobode. Sprva so volivce želeli vprašati, ali so za to, da bi bila v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena. A so po opozorilih zakonodajno-pravne službe o nejasnosti vprašanja na odboru za zdravstvo prvotno vprašanje spremenili v dve, in sicer: "Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene?" in "Ali naj RS na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo?"

Predlog je dobil podporo 42 poslancev Svobode in Levice. Poslanci SD so se tudi pri tem glasovanju vzdržali, saj menijo, da referendumsko odločanje o tem ni primerno. Proti ni glasoval nihče, saj so zaradi spreminjanja referendumskega vprašanja na seji odbora za zdravstvo, ki je bilo po njihovem mnenju v nasprotju s parlamentarnim poslovnikom, to točko obstruirali poslanci SDS in NSi.

Svoboda: Dogaja se politizacija poslovnika DZ

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je današnje dogajanje v DZ glede referendumskih predlogov koalicije, pospremil z besedami, da se dogaja politizacija poslovnika DZ. Opoziciji očita, da se boji tega, da ljudje pri urejanju družbenih vprašanj povedo, česa si želijo. "Osrednje vprašanje današnjega dne je, kdo se boji tega, da ljudje povedo, kaj jim je pri urejanju pomembnih družbenih vprašanj prav in samo za to gre," je prepričan Sajovic.

Dogajanje v DZ je bilo namreč danes v znamenju proceduralnih zapletov. V SDS in NSi so izrazili nestrinjanje z razliko v postopkih, po katerih sta bila na matičnih odborih obravnavana predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi in uporabi konoplje v medicinske namene ter predlog za posvetovalni referendum glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri prvem je koalicija na odboru z dopolnili bistveno spremenila predlagano referendumsko vprašanje, pri drugem pa predsednica odbora dopolnil ni dovolila.

Seja je bila večkrat prekinjena, tudi zaradi nesklepčnosti

Zato sta stranki želeli s postopkovnimi predlogi doseči umik ali preložitev glasovanja o predlogih na današnji seji. Seja je bila zato večkrat prekinjena, tudi zaradi nesklepčnosti. Ob 14. uri so vendarle potrdili dnevni red izredne seje DZ, vendar so se proceduralni zapleti nadaljevali. V SDS so napovedali, da bodo 4. in 6. točko dnevnega reda današnje izredne seje DZ, ki obravnava omenjena predloga referendumov, obstruirali. Obstrukcijo 6. točke, pod katero bodo obravnavali predlog referenduma o konoplji, so napovedali tudi v NSi.

Noben poslovnik po Sajovičevih besedah ne predvideva vseh situacij do potankosti in takrat se morajo predsedujoči odločiti sami, je izpostavil.  | Foto: Ana Kovač Noben poslovnik po Sajovičevih besedah ne predvideva vseh situacij do potankosti in takrat se morajo predsedujoči odločiti sami, je izpostavil. Foto: Ana Kovač

Enak postopek je bil leta 2020 pri investicijah v Slovensko vojsko "in takrat jim današnji predlagatelji niso niti z besedo nasprotovali", je spomnil Sajovic. Noben poslovnik po njegovih besedah ne predvideva vseh situacij do potankosti in takrat se morajo predsedujoči odločiti sami, izpostavlja. "In tako so ravnali tudi tisti, ki so vodili delovna telesa, kajti oni so tisti, ki na sejah tolmačijo in razlagajo poslovnik," je dejal.

Na očitke, da se s preoblikovanjem referendumskega vprašanja pri predlogu glede konoplje širi tudi vsebina, je Sajovic odgovoril, da je "konoplja ena sama". "Ima medicinsko in osebno uporabo in o čem odločamo, o eni sami rastlini, o njenih učinkovinah in različnih možnostih uporabe," je dejal. Po njegovi oceni tako ne gre za širitev vsebine, ampak le za podrobnejše določanje.

Janša koaliciji očital "poniglavost"

Predsednik SDS Janez Janša je koaliciji očital "poniglavost", ker so v SDS želeli na dan evropskih volitev izpeljali tudi referendum o drugem bloku krške nuklearke, pa so jih v koaliciji prepričali, da tako pomembno odločanje zasluži svoj referendumski dan. Nato pa so na ta dan sami predlagali referendume "za katere mislijo, da bodo povečali udeležbo na volitvah in zbiranju glasov".

"Ravno današnje razprave, napad teh tem, ne po vsebini, po proceduri, kažejo, da so odgovori na ta vprašanja pomembna za vse," je na to odgovoril Sajovic. Odgovori na referendumih pa bodo pokazali, kako naj v družbi ta vprašanja uredimo, je dodal.

DZ opredelil naloge zdravnika v času stavke

DZ je z 49 glasovi za in 26 proti sprejel vladno novelo zakona o zdravniški službi, ki jo je obravnaval po nujnem postopku. V koaliciji so ji popoldne napovedali podporo, v opoziciji pa so navedli, da je ne bodo podprli, ker da si je vlada stavko zakuhala sama.

Novela določa, da mora biti zdravnik v času stavke na svojem delovnem mestu in izvajati zdravniško službo tako, da ni ogroženo zdravje ljudi ali premoženje oz. da ne nastajajo nepopravljive posledice. Tako mora denimo v primerih, ko bi nastale take posledice, tudi izdajati obrazce, listine in zdravniška potrdila. Gre denimo za potrdila o začasni zadržanosti od dela.

"Korektna je bila tudi predsednica DZ, zadeve je pojasnila, razjasnila in vesel sem, da sejo nadaljujemo s pomembnimi temami, kot so zdravniška služba, poplavna varnost in seveda tudi referendumska vprašanja," je dejal.

Klakočar Zupančičeva: Pravna država v DZ bi umrla, če bi predsednik DZ posegal v odločitve matičnega delovnega telesa

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ob opozorilih opozicije o obravnavi predlogov posvetovalnih referendumov na odboru DZ zavrača očitke o umiranju pravne države v DZ. Ta bi umrla, če bi sama posegala v odločitve matičnega odbora, je dejala za STA. Poslovnik razlaga predsedujoči, umik točke z dnevnega reda pa je v rokah predlagatelja, pravi.

Tudi umik točke z dnevnega reda seje DZ po besedah Klakočar Zupančičeve ni v njenih rokah. Predlagatelja lahko vpraša le, ali predlaga umik oz. preložitev točke. Kot je spomnila, lahko namreč skladno s poslovnikom DZ umik točke z dnevnega reda pride v poštev zgolj, če se s tem strinja predlagatelj, torej poslanska skupina, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala.

Predsednik DZ je na zahtevo tudi dolžan v 15 dneh sklicati izredno sejo DZ in tudi sam ne določa vsebine, je opozorila. Slednjo namreč predlagatelj navede v zahtevi za sklic izredne seje. 

Ne spreglejte