"Žal nam je otrok, ki svoje potenciale podrejajo potrebam preživetja družine"

Prav dijaki so najbolj spregledana skupina med mladimi iz socialno ogroženih okolij. V okviru programa Botrstvo pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje so oblikovali tudi dijaški sklad, iz katerega najrevnejšim družinam pomagajo kriti stroška bivanja v dijaških domovih in preostale stroške šolanja (npr. učne in praktične pripomočke, strokovne ekskurzije, delovne obleke in uniforme). Sklad, ki so ga ustanovili šest let po uvedbi Botrstva v Sloveniji, leta 2016, se financira izključno na podlagi donacij.

Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Foto: Bojan Puhek

V Sloveniji kar 46 tisoč otrok živi pod pragom revščine. Otroci, ki živijo v pomanjkanju, imajo slabše možnosti za uspešno delo v šoli. O tem, kako otroka obremeni revščina družine, smo se pogovarjali z Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki meni, da mora biti prava pomoč otroku celostna. To pomeni, da je pomoči deležna vsa družina. "Otrok ima samo ene biološke starše in eno družino. Če želimo korenito pomagati otroku, pogosto vstopamo v družine. Pomagamo jim odpravljati težave in stiske, urejati odnose znotraj nje in starše opremljati s kompetencami vzgoje, podpore, varnosti za otroke. To pomeni, da zmorejo otrokom ponuditi zdrav razvoj, spodbude, toplino, ljubezen. Otrok mora prejeti sporočila, da je življenje lahko tudi lepo. Skozi Botrstvo otroka opremljamo, podpiramo ter mu ponujamo nove možnosti in priložnosti, da uresničuje svoje sanje," je med drugim povedala humanitarka, ki že desetletja pomaga ljudem v stiski.

Otroci prek Botrstva začnejo spoznavati svoje potenciale in se trudijo za lepšo pot naprej. "Zato je donacija družbe Coca-Cola izjemno pomembna. Tako zelo smo hvaležni zanjo. Mladostnikom daje upanje in sredstva, da lahko uresničujejo svoje izobrazbene cilje, s tem pa tudi sanje," je še poudarila Anita Ogulin.

Česa si najrevnejši otroci najbolj želijo?

Najbolj od vsega si želijo in potrebujejo toplino doma, razumevanje staršev in normalno preživetje družine, da bi bili kot družina enaki drugim – tistim, ki svojim otrokom lahko omogočijo več in se imajo znotraj družine lahko lepo. Želijo si, da bi imeli toliko, da se ne bi počutili izpostavljene, da bi se počutili varne, spodbujene in da bi jih imeli radi. In seveda si želijo prave družbe vrstnikov, da bi bili uspešni tako v šoli kot družbi nasploh.

Kako revščina oropa mlade za radosti otroštva?

Ko se doma pogovarjajo samo o tem, kaj zmorejo s sredstvi, ki so na voljo, pokrivati in česa sploh ne zmorejo, se opremljajo s tem, da so revni in manjvredni. Revščina jih oropa želje po dobri izobrazbi, čeprav imajo potenciale. Oropa jih sanj in prijateljev, znanja, ki ga želijo pridobivati, a so za to potrebna tudi sredstva. Oropa jih zdravega razvoja in pravega otroštva, v katerem bi lahko v družbi vrstnikov pridobivali tudi veščine socializacije in razvijali svoja močna področja, oropa jih strpne komunikacije, razumevanja, razgledanosti.

Današnja revščina je še bolj stigmatizirana

"Čisto vsak otrok ima vsaj eno močno področje, ki mu lahko pomaga uspeti, in sanja o nečem lepem in dobrem. Če ima možnost zdravega razvoja ter podporo družine in okolja, potem nadaljuje pot v lepšo prihodnost," je prepričana Anita Ogulin. Foto: Bojan Puhek

Kako težko mora biti otrokom, da jih skrbi predvsem za starše?

Dnevno smo skozi različne dejavnosti v stikih z otroki in mladostniki, ki nam sporočajo, kako prevzemajo skrb za sorojence in za preživetje družine. Pogosto z letovanj, taborov, potovanj prinašajo domov zapakirano hrano in oblačila, s katerimi bodo lahko pomagali preživeti družini. Sami želijo prispevati k temu, da bodo živeli enako, kot živijo njihovi vrstniki. To prakso smo zasledili šele pred nekaj leti. Skrbi me zanje, ker se zavedamo, da še nimajo opreme za tako odrasla razmišljanja in odgovornost. Hkrati pa je skrb vzbujajoče tudi to, da so materialne dobrine preplavile tako zelo pomembne druge vrednote življenja.

Koliko revnih otrok se ne šola po svojih željah?

V projekt Botrstvo so vključeni otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Bojim se, da jih je absolutno preveč. O številki ne bom govorila, ker smo imeli in imamo do zdaj vključenih več kot deset tisoč otrok in mladih. Kajti revščina v naši deželi je še vedno stigmatizirana. Starši jo zelo skrivajo in to prenesejo tudi na svoje otroke. In prav otroci iz najrevnejših družin izbirajo najkrajše izobraževanje. Da bodo čim prej lahko na trgu dela in s tem pripomogli k preživljanju družine. Žal nam je teh otrok, ki imajo izjemne potenciale, pa jih podrejajo potrebam preživetja celotne družine. Zato je tako pomembno, da jih odkrijemo in povezujemo v Botrstvu, kjer dobijo spodbude in konkretno pomoč ter tisto sporočilo, ki je tako zelo pomembno v razvoju vsakega otroka in mladega človeka. Mar nam je zate!

Ni otroka na tem svetu, ki nima močnega področja

Kako lahko prekinejo ta krog?

Zaznamovanost je zelo zakoreninjena. Preden se otrok dokoplje do občutka enakosti, mine preveč časa. Izobrazba ima pri tem pomembno vlogo. Otroka pa lahko dobesedno dvignejo njihova močna področja, ki jih zmorejo izraziti v različnih dejavnostih. Tako si tudi omogoči vstop v družbo vrstnikov. Med njimi se zmore potrjevati, zmore izraziti svoje znanje, spretnost, moč. S tem postane viden in dober tudi med tistimi vrstniki, ki ga zaradi materialne šibkosti izključujejo. Ni otroka, ki nima vsaj enega močnega področja.

Če tega v družini ne odkrivajo, ker so obremenjeni z osnovnim preživetjem, ta otrok nujno potrebuje dodatne možnosti, da lahko razvije svoj potencial. Zato se zares izjemno trudimo, da tako v programu Botrstvo kot v drugih dejavnostih pomagamo otrokom, da zmorejo izražati svoje potenciale. Podpiramo jih in omogočamo, da zmorejo nadaljevati dejavnosti in hkrati uspešno uresničevati zastavljene izobrazbene cilje. Vedeti moramo, da je povezava med močnimi področji, na katerih je otrok uspešen, in uspešnim izobraževanjem izjemna. Nihče ni uspešen na nekem drugem področju ter šibek v znanju in izobraževanju.

"Socializacija oziroma druženje zunaj doma, kjer je otrok lahko enak drugim, je zelo pomembno." Foto: Bojan Puhek

Spodbudna zgodba za otroke z manj priložnostmi

Šolanje v drugem kraju je finančno zelo zahtevno za družino. Kaj pomeni, če otrok ostane doma?

Kadar v družini ni potrebnih sredstev za izobraževanje, otrok ostane v domačem kraju ter preneha razmišljati in sanjati o svoji izobrazbeni ali poklicni poti. Najde najhitrejšo obliko izobrazbe v domačem kraju ali pa gre takoj po osnovni šoli na trg dela, da zmore pomagati preživljati lastno družino. Skozi Botrstvo te mladostnike vključujemo v dijaški sklad. Skozenj otrokom omogočamo stopati na pot želene izobrazbe zunaj doma in plačujemo kar precej drage dijaške domove, zagotavljamo štipendije. Vključitev otroka v izobraževalni proces zunaj domačega kraja je zanj zelo dobra rešitev. Izkušnje nam potrjujejo, da so prav ti otroci zelo uspešni na svoji izobraževalni in poklicni poti. V tem drugem okolju ga namreč nihče ne pozna, sprejmejo ga brez predznaka revščine in lahko začne razvijati svoje potenciale. Drug krog vrstnikov ga ne izključuje. Dijaški domovi so izjemno spodbudna zgodba, predvsem za otroke z manj priložnostmi.

Zelo smo hvaležni vsem podpornikom, ki nam pomagajo, da lahko otrokom omogočimo uresničiti njihove sanje. Otroci, ki s podporo pridejo do svojega cilja in ki jim uspe, postanejo naši najboljši vzgojitelji, strokovnjaki in animatorji. Oni zares vračajo družbi, zato je zelo pomembna vzgoja enakosti in enakovrednosti.

Otroci iz vzhodne Slovenije dosegajo slabše učne uspehe kot drugi. Je to povezano z ekonomskim položajem otrok?

Absolutno. Revni starši najprej nimajo sredstev, da bi otrokom omogočili dodatno pomoč v pridobivanju in utrjevanju znanja. Pogosto se ne zmorejo niti ukvarjati z njimi, ker imajo preveč svojih težav. Ko je človek v stiski, dobesedno zamrzne v svojih sposobnostih. In takim staršem so v veliko duševno oporo prav otroci. Izkušnje nam zato, kot sem povedala, kažejo povečano skrb otrok za preživetje družine in funkcioniranje staršev.

Anita Ogulin moč za neutrudno delo z družinami v stiski prejema s pozitivnimi zgodbami, ki se pišejo skozi programa Botrstvo in Veriga dobrih ljudi. Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek

Kako se nam je zgodilo, da kar 46 tisoč otrok živi pod pragom revščine?

Skrenili smo s poti človekoljubja. Vse dojemamo bolj ali manj skozi dobrine. Preusmerili smo življenja v to, kaj imamo, in ne v to, kaj smo, kaj zmoremo in znamo. Opuščajo se vrednote odgovornosti tudi za druge, šibkejše od nas, solidarnosti, sodelovanja, empatije.

Kako lahko ljudje naredimo korak k spremembi?

Človek v stiski potrebuje sočloveka, ki ga sliši, poskuša razumeti, brezpogojno pomaga. Dobesedno ponudi roko, da lahko znova vstane. Potrebuje celostno podporo in pomoč. Ozrimo se okoli sebe. Pristopimo k znancem, sodelavcem, prijateljem ali celo sorodnikom, ki se umikajo in izločajo. Zagotovo so v stiski – prisluhnimo jim. In nikoli ne sodimo. Nikoli, ker ne vemo, kaj se skriva za posamezniki.

Kaj vam osebno daje moč, da z optimizmom že toliko časa pomagate?

Vsi na ZPM Ljubljana Moste - Polje pravimo, da je vse mogoče, če se le hoče, in da volja vselej najde pot. Vsaka še tako težka zgodba z našo podporo postane uspešna. In kaj je lepšega kot ozavestiti, da zaradi našega obstoja lažje in lepše živijo številni otroci, mladi in številne družine po vsej Sloveniji? To nas in mene opogumlja in nam daje moč ter voljo za nadaljevanje.