SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča SA MOSTRA

FOto: Getty in arhiv Evropske komisije (ec.europa.eu)

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj število požarov v zadnjih letih narašča?

požar
Foto: Getty Images
Vsebino omogoča SA MOSTRA

FOto: Getty in arhiv Evropske komisije (ec.europa.eu)

Oktober je mesec požarne varnosti in letošnja nosilna tematika je požarna varnost v večstanovanjskih objektih.

V Sloveniji je 10.045 večstanovanjskih objektov z več kot osmimi stanovanji v enem objektu, v teh objektih pa je skupaj 261.397 stanovanj. Gasilska zveza Slovenije opozarja na vsakodnevne izkušnje, ki kažejo, da so stanovalci v večstanovanjskih objektih še vedno premalo osveščeni in poučeni o požarni varnosti v njihovih stanovanjih in objektih.

ZA POŽARNO VARNOST V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH SKRBIMO VSI.

V zadnjih letih število požarov v objektih nenehno narašča. Največ jih nastane zaradi malomarnosti. V kuhinji je veliko naprav, ki oddajajo toploto, zato pride do požara najpogosteje prav tam. Poskrbimo za urejenost bivalnih prostorov, predvsem stopnišč, kleti in podstrešij. V zadnjih letih število požarov v objektih nenehno narašča. Največ jih nastane zaradi malomarnosti. V kuhinji je veliko naprav, ki oddajajo toploto, zato pride do požara najpogosteje prav tam. Poskrbimo za urejenost bivalnih prostorov, predvsem stopnišč, kleti in podstrešij. Foto: Getty Images

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami kot eno od dolžnosti državljanov določa, da se državljani usposabljajo ter pripravljajo za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Usposabljanje organizirajo država in lokalne skupnosti kot neobvezne oblike usposabljanja.

"Na nesreče se lahko prebivalci pripravijo tako, da se pravočasno poučijo, ali živijo na ogroženem območju, katere preventivne ukrepe lahko izvedejo, da zmanjšajo posledice nesreče, kako ravnajo ob nesreči in po njej," so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Gradiva, napotki, priporočila in povezave na aplikacije so na voljo na spletni strani www.sos112.si.

Požari zahtevajo posebno usklajenost ekip

Domen Torkar si tudi v prihodnje si želi nadaljevati operativno reševalno in humanitarno delo v Sloveniji in v tujini. Domen Torkar si tudi v prihodnje si želi nadaljevati operativno reševalno in humanitarno delo v Sloveniji in v tujini. V zadnjih letih smo priča vse večjemu številu naravnih katastrof in ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb. Po ocenah naj bi bilo v naslednjem desetletju samo zaradi poplav ogroženih več kot pol milijona ljudi v Evropi.

Med člani ekipe strokovnjakov, ki jih Slovenija lahko napoti na mednarodne reševalne intervencije, je tudi reševalec Domen Torkar z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Kot izkušen koordinator in vodja projektov za razvoj sistemov zaščite in reševanja v Sloveniji in EU organizira vaje in sodeluje pri usposabljanju reševalcev. Sodeloval je tudi pri gašenju gozdnih požarov v Makedoniji in Grčiji ter vodil slovenske enote za reševanje in zaščito ob poplavah v Srbiji in Albaniji. Pred kratkim se je vrnil iz Mozambika, ki ga je spomladi hudo prizadel ciklon Idai.

Ena od večjih naravnih katastrof pri nas, v kateri se je pokazala učinkovitost usklajene pomoči, je bil tudi žled leta 2014, ki je uničil več kot pol milijona hektarjev gozda. Domen Torkar je bil med žledom zadolžen za usklajevanje tujih enot v Postojni in Logatcu ter za komunikacijo s predstavniki elektropodjetij in gasilci.

Hitro obveščanje in odziv je mehanizem, ki rešuje življenja

Center za usklajevanje nujnega odziva – dežurna služba s sedežem v Bruslju – 24 ur na dan vse dni v letu spremlja vremenske in krizne razmere po svetu. Center za usklajevanje nujnega odziva – dežurna služba s sedežem v Bruslju – 24 ur na dan vse dni v letu spremlja vremenske in krizne razmere po svetu.

Ko državo prizadene nesreča, ki je sama ne zmore obvladati in potrebuje zunanjo pomoč, lahko nacionalne oblasti na prizadetih območjih uporabijo evropski sistem hitrega obveščanja in odziva (evropski mehanizem civilne zaščite).

Osrednji cilj mehanizma je krepitev sodelovanja med državami članicami EU, prek katerega ima Evropska komisija ključno vlogo pri usklajevanju odziva na nesreče v Evropi in zunaj nje.

Od leta 2001 je usklajeval nujno pomoč v 300 primerih po svetu. Mehanizem se osredotoča tudi na preventivo, in sicer s skupnimi reševalnimi vajami in simulacijami.

Vzpostavljanje skupnih rezerv: sistem rescEU

Evropa je potrdila, da so države članice in EK največji donator humanitarne pomoči ter da so njene vnaprej pripravljene zmogljivosti za reševanje in pomoč pripravljene tudi za najzahtevnejše razmere. Evropa je potrdila, da so države članice in EK največji donator humanitarne pomoči ter da so njene vnaprej pripravljene zmogljivosti za reševanje in pomoč pripravljene tudi za najzahtevnejše razmere.

V zadnjih letih se je nekajkrat pripetilo, da so bile zaradi obsežnih požarov na več koncih Evrope države tako obremenjene, da učinkovita vzajemna pomoč ni bila vedno mogoča. Primanjkovalo je opreme, letal, ekip. Zato EU vzpostavlja skupne rezerve. Sistem so poimenovali rescEU in nadgrajuje obstoječi mehanizem civilne zaščite. Omogočil bo skupen odziv v takšnih izrednih kriznih razmerah, hkrati pa krepil skupno sposobnost EU, da bomo lahko v prihodnje preprečili, se pripravili in se odzvali na nesreče. 

V zadnjem desetletju se je resnost in zapletenost izzivov povečala, ob tem se EU in države zanašajo na Copernicus – satelitski sistem EU za opazovanje Zemlje. Copernicus je tretji največji ponudnik vesoljskih podatkov na svetu. V zadnjem desetletju se je resnost in zapletenost izzivov povečala, ob tem se EU in države zanašajo na Copernicus – satelitski sistem EU za opazovanje Zemlje. Copernicus je tretji največji ponudnik vesoljskih podatkov na svetu.

Junaki, ki vsak dan skrbijo za našo varnost

Z medsebojnim sodelovanjem dosegamo boljše rezultate na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti življenja v Evropi. Z medsebojnim sodelovanjem dosegamo boljše rezultate na področju zagotavljanja varnosti in kakovosti življenja v Evropi.

EU je vzpostavila programe varovanja, v okviru katerih vsakodnevno skrbi za varnost državljanov in našega okolja. Za boljše razumevanje teh programov je Evropska komisija zasnovala vseevropsko kampanjo EU varujemo skupaj (#EUProtects). V njej z resničnimi zgodbami sodelujejo junaki vsakdana, ki delujejo znotraj organizacij držav članic EU in se vsakodnevno spoprijemajo z izzivi na področju mednarodne stabilnosti in migracij, gospodarskih razmer, kriminala in terorizma, zdravja, ne nazadnje pa tudi na področju okolja. Njihovo sodelovanje v kampanji je povsem prostovoljno. Kampanja želi izboljšati razumevanje prebivalcev EU o tem, kako politike, pobude in programi vplivajo na njihovo vsakdanje življenje, čeprav se tega največkrat ne zavedamo.

Več o kampanji #EUProtects.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 89
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin