Janez Janša
Četrtek, 19. 5. 2016, 6.00
7 let, 2 meseca
Zakaj se naši politiki zmorejo ukvarjati le s preteklostjo, ne pa tudi s prihodnostjo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
31
Ali je razčiščevanje dogodkov pred četrt stoletja med političnimi tekmeci primeren način praznovanja 25. obletnice Slovenije? Kakšna popotnica je to za prihodnost te države? Kako se lahko izmotamo iz zgodovinske ujetosti?
Odpiranje tem polpretekle zgodovine je stalnica v slovenskem političnem prostoru že od ustanovitve države. Po razpravah o drugi svetovni vojni se zdaj politiki ukvarjajo s tem, kdo od njih je bolj zaslužen za slovensko osamosvojitev. Obenem pa ni jasnih odgovorov na vprašanja, kaj narediti zoper visoko brezposelnost med mladimi, visoko in nekonkurenčno obdavčitev dela in pomanjkanje razvojne vizije države.
Najprej nad Krkoviča, nato nad Kučana
Ta teden se je začel z zaslišanjem brigadirja Toneta Krkoviča, ki se je moral na sodišču zagovarjati zaradi sestrelitve helikopterja junija 1991.
Dan pozneje je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) na čelu z Janezom Janšo, Tonetom Krkovičem, Igorjem Bavčarjem in Alešem Hojsom vložilo kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsednika predsedstva RS Milana Kučana, očitajo mu sabotažo in veleizdajo Slovenije. V ovadbi mu očitajo, da leta 1990 ni pravočasno preprečil razorožitve Teritorialne obrambe (TO).
Kučan se brani, da ima mirno vest
Kučan Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve odgovarja, da je njegova vest čista. "Zvest sem bil svoji politiki miru. Bil sem ji zvest takrat in sem ji še danes. To je politika, ki je dala pravi rezultat. Na podlagi te presoje sem seveda tudi ukrepal in preverjal, za kaj gre, da ne bi s prenaglimi odločitvami povzročil nepotrebne škode," je povedal Kučan, o ovadbi pa: "Tega izdelka, ki mu pravijo ovadba, ne nameravam komentirati."
Kako se spraviti z zgodovino?
Zakaj takšne teme še vedno zapolnjujejo slovenski politični prostor? Kaj je rešitev za večje blagostanje prebivalcev, za boljše javne storitve in za boljšo državo?
"To, da se je Janša postavil na čelo tega politično zelo odmevnega poskusa diskreditacije Milana Kučana in levice v času osamosvajanja, je pravzaprav bitka, da ohrani vodilni položaj na slovenski desnici."
"Dozorel je čas, da uzremo in predremo to igro videzov."
Igor Pribac, politični analitik
"To je tema, s katero se ukvarja desnica v Sloveniji, ko se pripravlja na volitve, in s katero je nekoč volitve tudi že dobila. Ovadbo zoper prvega predsednika republike razumem kot zavzemanje osnovnih izhodiščnih pozicij v pričakovanju predvolilnih bojev. Gre preprosto za to, katera stran bo imela havbice postavljene na hribu in katera v dolini.
Mislim, da desnica, ki tradicionalno povleče na dan kraljevsko predvolilno temo delitev preteklosti in jih naredi za delitve sedanjosti, doseže zelo preprost učinek. Kar naenkrat se v Sloveniji onkraj vseh političnih strank pojavita dve veliki stranki, za kar si Janez Janša prizadeva že vrsto let. Tako imamo dvostrankarski sistem, kjer se večina razdeli na eno ali drugo stran v tem sporu.
Tretji, torej tisti, ki se mu zdi to nepomembna tema, ker zadeva daljno preteklosti, o kateri imamo dokaj jasno sliko, in ne more v nobenem primeru ponuditi nobenih resnih odgovorov za ljudi, ki so usmerjeni v prihodnosti, postane talec nastalega položaja, ki ga ne sproža levica, ampak redno desnica. Ta svojo identiteto gradi na ravni branika pred komunizmom, kar je ponovitev pozicij iz sredine prejšnjega stoletja.
Političnega obračunavanja in odpiranja zgodovinskih tem bo konec, ko volivci tega ne bodo več nagrajevali. Prihodnje volitve bodo za Janeza Janšo, ki je akter tega dogajanja, neke vrste preizkus, ali je še naprej lahko prvi človek SDS in slovenske desnice. To, da se je Janša postavil na čelo tega politično zelo odmevnega poskusa diskreditacije Milana Kučana in levice v času osamosvajanja, je pravzaprav bitka, da ohrani vodilni položaj na slovenski desnici.
Dozorel je čas, da uzremo in predremo to igro videzov ter se začnemo ukvarjati z aktualnimi zadevami."
"Dokler ves javni prostor in medije obvladuje levica, je nekako logično, da je desnica histerična."
"Ko bomo bolj običajna država, bo konec tudi političnega obračunavanja."
Blaž Vodopivec, politični analitik
"S to temo se moramo ukvarjati, ker je po mojem mnenju še nismo razčistili. Ena interpretacija je preveč preglasila drugo. Ko bomo bolj običajna država, bo konec tudi političnega obračunavanja, kakršnemu smo priča. Dokler ves javni prostor in medije obvladuje levica, je nekako logično, da je desnica histerična. Ko se bo prvo spremenilo, se bo posledično tudi drugo."
"Dogajanje v veliki meri pove, kako zelo gnili in onstran popravila so temelji samostojne Slovenije."
"Dopustitev razorožitve TO ni bila izdaja, bila je veleizdaja."
Bernard Brščič, ekonomist in politični analitik
"Pri ovadbi Kučana sta nenavadni dve stvari. Čas in eden izmed ovaditeljev. 25 let vemo, da je bil Kučan velik nasprotnik osamosvojitve in da samostojna Slovenija, če uporabim njegove besede, ni bila njegova intimna izbira. Dopustitev razorožitve TO ni bila izdaja, bila je veleizdaja. Vprašanje je, zakaj se je ob znanih dejstvih čakalo 25 let.
Druga bolj problematična stvar je pojav Igorja Bavčarja. Ta se je nedavno zaradi domnevnih zdravstvenih težav z vsemi pravnimi sredstvi uspešno izogibal prestajanju zaporne kazni. Očitno je čudežno ozdravel. Mož, ki je skupaj s tovarišijo iz F21 povzročil večstomilijonsko bančno luknjo in opustošil Primorsko, zdaj toži botra tovarišijskega kapitalizma in posredno svojega dobrotnika. Res ogabno in precejšen madež za VSO.
Sam, upoštevajoč skorumpiranost in politično odvisnost pravosodja, dvomim o uspešnosti ovadbe in je v tem kontekstu jalovo početje. Razumem jo kot odziv na potvarjanje zgodovine, ki je v zadnjem času očitno na vseh državnih proslavah. Človek dobiva občutek, da so za samostojno Slovenijo zaslužni Kučan, Pahor in Masleša, pod modrim vodstvom Zveze komunistov seveda.
Dogajanje pa v veliki meri pove, kako zelo gnili in onstran popravila so temelji samostojne Slovenije. Prav nič spodbudna popotnica za junijsko praznovanje."
"Se vam zdi, da je primer, zaradi katerega delate tole anketo, edini in prvi primer "ukvarjanja z dogodki izpred 26 let"?"
"Kdaj bomo v Sloveniji končali politično obračunavanje in se bo politika usmerila v prihodnost, lahko samo ugibamo"
Brane Senegačnik, klasični filolog, publicist in prevajalec
"Vprašanje je o tem, zakaj se moramo v Sloveniji ukvarjati z dogodki izpred 26 let, neizbežno poraja vrsto protivprašanj: se vam zdi, da je primer, zaradi katerega delate tole anketo, edini in prvi primer "ukvarjanja z dogodki izpred 26 let"? In če morda ugotovite, da ni, zakaj je po vašem mnenju anketa potrebna prav zdaj in ne že kdaj prej? Če pa se vam zdi, da je tako, kot je, samoumevno in so protivprašanja nenavadna, ali ni morda to dobro izhodišče za globok medijski, kulturni in politični samopremislek? In med drugim tudi za vprašanje, kdo se v resnici največ ukvarja z dogodki ne le pred 26, ampak tudi pred 75 leti?
Kdaj bomo v Sloveniji končali politično obračunavanje in se bo politika usmerila v prihodnost, lahko samo ugibamo, gotovo pa se to ne bo zgodilo, dokler ne bo v družbi dosežen antropološki minimum: po precej razširjenem antropološkem pojmovanju lahko o nastanku človeka govorimo takrat, ko to bitje pokopava mrtve.
Opuščanje pokopa ali celo načrtno uničevanje grobov je proces v obratni smeri, proces v smeri razčlovečenja družbe. Družba, ki takšnega procesa ne reflektira z vso skrbnostjo ali ga ima celo za svoj temelj, le težko najde trdna etična merila in smisel prihodnosti. Kako je s tem v Sloveniji, bolj ali manj dobro veste."
31