Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
23. 8. 2015,
15.55

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

UKC Ljubljana otroška srčna kirurgija zdravnik zaupanje

Nedelja, 23. 8. 2015, 15.55

7 let, 1 mesec

Zakaj kljub aferam še vedno zaupamo zdravnikom v UKC Ljubljana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Čeprav je UKC Ljubljana v tem letu doživel kar dve večji aferi, je zaupanje v delo njihovih zdravnikov še vedno visoko. A nedavno poročilo o otroški srčni kirurgiji je pustilo določene posledice.

Letošnje leto je slovensko zdravstvo oziroma konkretneje UKC Ljubljana zaznamovalo kar nekaj odmevnih negativnih dogodkov, ki so zmanjšali ugled te inštitucije. Najprej se je zgodil primer Radan, nato še poročilo o napakah na oddelku otroške srčne kirurgije. Omenimo še stavko zdravnikov, ki je sicer zajela celotno Slovenijo, in splošno nezadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu.

Vsi ti dogodki kažejo na to, da je slovensko zdravstvo, z UKC na čelu, trenutno daleč od tega, da bi bilo v odlični formi. Vsaj tako lahko vsak dan beremo, poslušamo in gledamo.

Kaj pa o tem menijo državljani? Episcenter je izvedel raziskavo, v kateri je preverjal, ali je nedavno poročilo o otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana sprožilo zadržke glede morebitnega zdravljenja v UKC. Prav tako so anketirance spraševali, ali še zaupajo zdravnikom v UKC Ljubljana in ali bi se morda raje odločili za zdravljenje v tujini.

Nezaupanje tistih, ki imajo otroke Poročilo o nadzoru nad otroško srčno kirurgijo v UKC Ljubljana je po za zdaj še neuradnih podatkih pokazalo številna sporna ravnanja. Nadzor je zajemal obdobje med letoma 2007 do 2014, ko je potekal program otroške srčne kirurgije, v tem času pa je umrlo nekaj več kot 30 otrok. Koliko smrti se je zgodilo zaradi zdravniških napak, ni natančno znano. Kot je poročala TV Slovenija, naj bi zaradi neustrezne obravnave v programu zagotovo umrli štirje otroci, vse štiri smrti pa so se zgodile leta 2012.

Rezultate in podatke v poročilu bodo sicer predvidoma predstavili septembra, vse inštitucije, strokovnjaki in ministrica Milojka Kolar Celarc pa za zdaj še molčijo. Vse, kar je ministrica povedala na to temo, je, da je prejela zapisnik izrednega strokovnega nadzora, a ga bo lahko komentirala šele, ko bo postopek končan.

Zaradi dogajanja na otroški srčni kirurgiji ima zato kar nekaj anketirancev zadržke glede morebitnega zdravljenja v UKC Ljubljana. Predvsem za svoje otroke. Takih je 47 odstotkov. Tistih, ki imajo zadržke zaradi sebe, pa je 38 odstotkov.

Na splošno v delo zdravnikov na UKC Ljubljana zaupajo A če je kar nekaj nezaupanja čutiti zaradi dogajanja na otroški srčni kirurgiji, pa je splošno zaupanje v delo zdravnikov v UKC Ljubljana toliko večje. Četrtina vprašanih v splošnem zdravnikom v UKC Ljubljana ne zaupa, 75 odstotkov pa je tistih, ki njihovemu delu zaupajo.

Razlogi za nezaupanje so predvsem medijske objave, slabe izkušnje, odnos do bolnikov in napake zdravnikov, pa tudi splošno nezaupanje v celoten zdravstveni sistem. Kar 53 odstotkov tistih, ki so odgovorili, da zdravnikom v UKC ne zaupajo, hkrati ne zaupajo nobeni zdravstveni ustanovi v Sloveniji.

Na drugi strani so anketiranci zaupanje v delo zdravnikov dobili na podlagi pozitivnih izkušenj, strokovnosti in usposobljenosti ter kakovostnega dela. Anketiranci prav tako menijo, da večina zdravnikov ni slabih in da se napake preprosto dogajajo, saj smo vsi ljudje.

Na to, da se napake dogajajo, žal tudi v zdravstvu, so opozorili tudi nekateri raziskava. Kot je dejal Andrej Bručan, se dogajajo tudi ekscesi, a jih ne smemo posploševati, pač pa jih je treba rešiti in urediti. Nekdanji minister Dušan Keber pa je izpostavil, da je pričakovanje, da so zdravniki popolnoma nezmotljivi, nesmiselno, saj to preprosto ni mogoče.

Od tujih držav nam je najbližje Avstrija Ne glede na vse afere, ki pretresajo slovensko zdravstvo, pa večina anketirancev ne bi zamenjala Slovenije in odšla na zdravljenje v tujino. 71 odstotkov je takšnih, ki ne bi odšli v tujino, če bi šlo zanje, in 60 odstotkov tistih, ki bi ostali v Sloveniji, tudi če bi šlo za njihove otroke.

Tisti, ki bi se raje kot za zdravljenje v Sloveniji odločili za tujino, pa bi se najraje zdravili v Avstriji, sledita pa ji Nemčija in Švica. Na četrtem mestu so ZDA in na petem Nizozemska.

Ne spreglejte