Finančni minister Dušan Mramor je opoziciji predstavil osnutek izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. Ta po njegovih omogoča fleksibilnost in daje več prostora za proticiklično ekonomsko politiko.
Za sprejem zakona je v DZ potrebnih 60 glasov, a zadostna podpora iz opozicijskih vrst je za zdaj še negotova.
"Moramo se namreč zavedati, da denarne politike nimamo več"
Po Mramorjevem mnenju je predlog zakona o izvedbi fiskalnega pravila smiseln, saj daje več možnosti za proticiklično ekonomsko politiko in tudi omogoča več prilagodljivosti. "Moramo se namreč zavedati, da denarne politike nimamo več, zato za hitro reagiranje na gospodarske šoke oziroma izjemne okoliščine potrebujemo vsaj še del fiskalne politike," je opozoril.
Zato je predlog zakona po Mramorjevih pojasnilih drugačen od prejšnjega, ki je upošteval tako imenovano švicarsko formulo. Omenjena formula je namreč po njegovih besedah primerna za države, ki imajo denarno politiko in fiskalno politiko. Slovenija pa kot članica območja z evrom svoje denarne politike nima več.
Mramor: Predlog zakona je v skladu s paktom stabilnosti in rasti
Predlog zakona je v skladu s paktom stabilnosti in rasti, iz katerega izkorišča vse možnosti, ki jih pakt daje, je Mramor zagotovil v izjavi novinarjem, potem ko je predlog izvedbenega zakona v prostorih državnega sveta predstavil opozicijskim poslancem.
Preden se ne pogovori s posamezno poslansko skupino in ne dobi njihovega odziva na predlog izvedbenega zakona, minister sicer zelo težko ocenjuje, ali bo prejel tudi potrebne glasove opozicije, je še dodal.
Predlog je Mramor v splošnem predstavil vsem opozicijskim strankam, posebej pa ga bo usklajeval še z vsako opozicijsko poslansko skupino posebej.
Glasovi opozicijskih nujno potrebni
Za sprejem zakona o izvajanju fiskalnega pravila je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov, zato so glasovi opozicijskih poslancev nujno potrebni. Najbolj gre v tej fazi računati na pet poslanskih glasov NSi in štiri ZaAB, saj je SDS vložila tudi svoj predlog izvedbenega zakona, ZL pa načelno nasprotuje fiskalnemu pravilu in bi ga črtala celo tudi iz ustave.
V NSi ugotavljajo, da je izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je pripravila vlada Mira Cerarja, mnogo bolj ohlapen od dosedanjih različic. Zato se bodo pred dokončno odločitvijo še posvetovali z nekaterimi ekonomisti, s katerimi sodelujejo.
Tonin: Ne bi se radi odločili na prvo žogo
Mramorju tako danes še niso dali končnega odgovora. Odločitev bodo po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina sporočili v kratkem. "Gre za izjemno pomembno stvar in ne bi se radi odločili na prvo žogo, ker bo to vendarle odločalo tudi o prihodnosti Slovenije," je poudaril Tonin, ki na podlagi preteklih izkušenj ugotavlja, da je bila ohlapnost pri slovenskih vladah vedno škodljiva.
Bratuškova: Predlog zakona o fiskalnem pravilu je po prvem vtisu zelo ohlapen
Tudi po navedbah predsednice ZaAB Alenke Bratušek je predlog zakona o fiskalnem pravilu po prvem vtisu zelo ohlapen, saj ne vsebuje konkretnih številk. Glede možnosti, kako preprečiti prekomerno trošenje, pa v zakonu ni več natančne formule, ki so jo prejšnji predlogi imeli.
Po pogovoru z Mramorjem se bodo o vsebini pogovorili tudi z ostalimi poslanskimi skupinami, o podpori zakonu pa bo odločal svet stranke. Glede na ustavno določitev uveljavitve fiskalnega pravila, pa je sprejetje izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu po besedah Bratuškove na nek način nujno.
V SDS niso navdušeni
V SDS nad osnutkom zakona niso navdušeni. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Jože Tanko, je precej bolj ohlapen od predloga njihove poslanske skupine. "Mi smo se tega lotili zelo resno, ukrepi morajo biti rigorozni, ker so tudi problemi izredno veliki," je opozoril. Vladni predlog predvideva tudi zamik uveljavitve zakona, kar je po Tankovem mnenju v nasprotju z ustavnim zakonom.
"Mislimo, da je naš predlog bolj korekten"
"Mislim, da bi se morala vlada čvrsteje zavezati k izvajanju fiskalne politike," je bil jasen vodja poslancev SDS. O morebitni podpori pa se zaenkrat še ni želel izreči, saj bo, kot je pojasnil, zdaj šele stekel postopek usklajevanja. "Mislimo, da je naš predlog bolj korekten, kaj bo končni izplen dogovora, pa bomo videli," je ocenil.
Janša pričakuje, da si bo Mramor do sestanka z njimi prebral zapisano v ustavi
Prvak SDS Janez Janša je medtem spomnil, da je politika z zapisom fiskalnega pravila v ustavo za začetek uravnoteženja javnofinančnih izdatkov in prihodkov določila leto 2015. SDS tako po njegovih besedah ne bo podprla izvedbenega zakona, ki bo v nasprotju z ustavo. Janša pričakuje, da si bo minister Mramor do sestanka z njimi prebral zapisano v ustavi.
Za ZL osnutek izvedbenega zakona ni sprejemljiv
Za ZL pa osnutek izvedbenega zakona, kot ga je danes predstavil Mramor, ni sprejemljiv. Ob tem pa je vodja poslanske skupine Luka Mesec spomnil, da je ZL že od vsega začetka nasprotovala fiskalnemu pravilu, je vseeno ocenil, da je aktualni predlog vendarle boljši od prejšnjega, t. i. švicarskega modela.
Pričakujejo dodatna pojasnila
Vladi namreč pušča nekaj več fleksibilnosti oz. manevrskega prostora pri vodenju proračunske politike, kar je pomembno pri spopadu s krizo. Preden pa se poslanska skupina ZL dokončno izreče o predlogu, pričakuje dodatna pojasnila.
V koalicijskih strankah medtem verjamejo, da bo vsaj z delom opozicije dogovor o podpori izvedbenemu zakonu moč doseči. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša tako na primer možnosti za podporo zakonu pri opoziciji vidi v "levi in desni politični sredini", medtem ko bo "skrajno levo in skrajno desno zelo težko". K prizadevanjem za kompromis je pozvala tudi vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.