Ponedeljek, 1. 4. 2019, 13.01
5 let
Začenja se sezona klopov, strokovnjaki opozarjajo na nevarnost okužb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
Slovenija se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav.
S toplejšim vremenom in aktivnostmi v naravi se poveča tudi verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. V Sloveniji sta najpogostejša lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Okužbam so izpostavljeni ljudje vseh starosti.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predlani pri nas zaradi lymske borelioze zbolelo 4.534 oseb, zaradi klopnega meningoencefalitisa pa 102 osebi. Slovenija spada med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav.
Slovenija se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v evropski vrh
Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej državi, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni, zdravimo jo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in preprosto zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so sicer redke.
Klopov, ki so okuženi s povzročiteljem klopnega meningoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji.
Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih. Kasneje oziroma tudi več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, okužijo se lahko tudi domače živali
Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno od teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt.
Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere spadajo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja ter ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Klopni meningoencefalitis v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.
Strokovnjaki priporočajo cepljenje, potrebni so trije odmerki cepiva
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov.
Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez od pet do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.
Klopi so predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Takoj ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite, uporabimo tudi repelent, svetujejo na NIJZ. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in si umijemo glavo.
Če pri pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. "Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil," dodajajo na NIJZ.
