Začasno vodenje ministrstev tri mesece, kako potem, še neznanka

Iz pravne stroke je slišati, da bi ti resorje lahko vodili največ tri mesece. Kaj se bo zgodilo zatem, je za zdaj še neznanka.

Kresalova: Najprej bi morali sprejeti nekatere predpise

Predsednica LDS Katarina Kresal je po ponedeljkovem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem povedala le, da računajo, da bi najprej v drugi polovici leta sprejeli še nekatere pomembne predpise, nato pa začeli s postopki, ki bi pripeljali do predčasnih volitev.

Cerar: Treba je upoštevati določene določbe Pravni strokovnjak Miro Cerar pravi, da zakon o vladi točno takšne situacije ne ureja. Meni pa, da je treba uporabiti določbe, ki veljajo neposredno po izvolitvi vlade. V tem primeru velja rok treh mesecev, kar pomeni, da mora državni zbor še neimenovane ministre na predlog vlade imenovati v treh mesecih, sicer vladi preneha funkcija, kar ugotovi državni zbor.

Ureditev spreminja državni zbor

Tako bi bilo po sedanji ureditvi. Če bi bila ta spremenjena, pa so verjetno še druge možnosti. Vendar ureditev spreminja državni zbor, ki pa je tudi tisti, ki imenuje ministre. Če bo torej vlada imela podporo za nadaljnje delovanje, jo bo DZ podprl na ta ali oni način, pravi Cerar.

Vseh hipotetičnih vprašanj, ki se pojavljajo v dani situaciji, zakonodaja podrobno ne ureja, pravi tudi direktorica službe vlade za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar.

"Predsednik vlade bo nekaj moral narediti" Zakon o vladi določa, da lahko predsednik vlade vodenje resorjev poveri drugemu ministru ali jih prevzame sam, vendar ne dlje kot za tri mesece. Mihovar Globokarjeva tako ugotavlja, da bo moral predsednik vlade v treh mesecih nekaj narediti. Ena od možnosti po njenih besedah je, da DZ v imenovanje predlaga ministre, ki bi zasedli te resorje.

Se nam obeta zmanjšanje ministrstev?

Druga možnost, o kateri je slišati, so spremembe zakona o vladi, s katerimi bi manjšali število ministrstev. Za spremembe zakona je v DZ potrebna večina poslank in poslancev, kot meni Mihovar Globokarjeva pa bi v tem primeru verjetno prišlo do rekonstrukcije vlade in bi moral DZ imenovati nove ministre.

Glede možnosti, da bi predsednik vlade po preteku treh mesecev za vodenje ministrstev pooblasti kakšnega drugega ministra in bi lahko vlada delovala še nadaljnje tri mesece, pa Mihovar Globokarjeva pravi, da obstoječa pravna ureditev takšne situacije ne predvideva.

Brez koliko ministrstev lahko vlada deluje?

Prav tako v zakonodaji ni posebej določeno, brez koliko ministrov lahko vlada še deluje. Del pravnikov je mnenja, da sta dve tretjini ministrov pogoj le za konstituiranje vlade, po mnenju drugih je ta pogoj treba upoštevati tudi v primeru odstopa ministrov med mandatom, pojasnjuje Mihovar Globokarjeva. Dodaja, da takšne situacije zaenkrat ni in v primeru, da bi do nje prišlo, bi se morali opredeliti tudi do tega vprašanja. A po njenem bi to moral storiti DZ z avtentično razlago zakona o vladi.

Pri tem direktorica vladne službe za zakonodajo pojasnjuje, da se v to kvoto ne vštevata minister službe vlade za lokalno samoupravo in službe za razvoj. Pri službah je namreč na ravni zakona minister določen le za vodenje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. To pa pomeni, pojasnjuje, da bi ti dve službi lahko vodili tudi državni sekretarji oz. direktorji, ki jih imenuje vlada. Za to ne bi bila potrebna sprememba zakonodaje.