Za zdaj ustanovljene štiri poslanske skupine

Preostale stranke, izvoljene v DZ, imajo za formiranje poslanskih skupin čas do petka. Takrat bi se lahko že začela tudi posvetovanja poslanskih skupin pri predsedniku republike Borutu Pahorju.

Na čelu poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer Vodja poslanske skupine SMC je v petek postala Simona Kustec Lipicer, sicer podpredsednica stranke, prva namestnica vodje pa Lilijana Kozlovič. O drugem namestniku vodje bodo v SMC glasovali v naslednjih dneh, je navedeno na spletnih straneh stranke.

Vodje preostalih treh naštetih poslanskih skupin so ostali isti kot doslej. Poslance SD bo tako še naprej vodil Matjaž Han, njegova namestnica pa je postala novoizvoljena poslanka Andreja Katič, so pojasnili v stranki.

Z vodenjem poslanske skupine NSi bo nadaljeval Matej Tonin, njegova namestnica bo Iva Dimic. Vodja poslanske skupine ZaAB ostaja Jani Möderndorfer, njegova namestnica pa bo predsednica ZaAB Alenka Bratušek.

Preostale stranke, ki so bile izvoljene v DZ, imajo za formiranje poslanske skupine čas še do petka. V SDS so pojasnili, da bodo poslansko skupino ustanovili v predvidenih rokih. Podobno je dejal tudi generalni sekretar DeSUS Branko Simonovič. V službi za odnose z javnostmi pri ZL pa so pojasnili, da bo poslanska skupina predvidoma formirana v sredo.

Predsednik Pahor bo mandatarstvo najverjetneje podelil Miru Cerarju Po uradni ustanovitvi poslanskih skupin bi se ob koncu tedna lahko tudi že začela njihova posvetovanja pri predsedniku republike Pahorju. Pričakovati je, da se bo večina vodstev parlamentarnih strank strinjala s predlogom, da kandidat za mandatarja postane Miro Cerar kot predsednik SMC, torej stranke, ki je zmagala na volitvah.

Ta bo sicer medtem v drugi polovici tedna tudi nadaljeval pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji. V igri za vstop v koalicijo s SMC ostajajo štiri stranke: DeSUS, SD, NSi in ZaAB. Stranka SDS kot edina povabila v koalicijo ni dobila, v ZL pa so se že odločili, da bodo delovali v opoziciji.

SD pogreša ukrepe za socialno državo DeSUS si bo očitno še pred kadrovskim oblikovanjem prihodnje vlade skušal zagotoviti, da bi koalicijska pogodba v največji možni meri vsebovala tudi njegove zahteve, povezane s položajem starejših. V SD so osnutek označili kot primeren za nadaljnjo obravnavo, a v njem pogrešajo ukrepe za socialno državo.

NSi za reformno pogodbo Na drugi strani v NSi vztrajajo pri svojih zahtevah glede gospodarskih spodbud, privatizacije in prenove trga dela. Konkretne ukrepe za zagon gospodarstva so v osnutku koalicijske pogodbe pogrešali tudi v ZaAB.

Konkretizirane pripombe k osnutku koalicijske pogodbe bodo potencialni partnerji po današnjih napovedih predstavnikov za stike z javnostmi Cerarju posredovali do torka. Razen navedenih, dokaj splošnih programskih usmeritev, pogajalskih izhodišč pred nadaljevanjem pogovorov ne razkrivajo, z izjemo NSi, ki je na novinarski konferenci ponovno izpostavila potrebo po reformno naravnani koalicijski pogodbi in opredelila tudi nekatere konkretne predloge.

NSi s pogajanji ne misli resno? Predsedujoči SD Dejan Židan nad takšno potezo NSi ni bil navdušen. Kot je dejal v izjavi, ki so jo posredovali iz SD, se potencialni partnerji v koalicijskih pogajanjih včasih tudi trdo pogajajo, vendar pa javnosti svojih stališč ne sporočajo, saj se je potem težje usklajevati. Če katera od strank torej javno predstavi razmeroma trda stališča, bi lahko to pomenilo, da s pogajanji ne misli povsem resno, je povedal Židan.