Golobov svetovalec za nacionalno varnost: Ta incident kaže, v kako resnih časih živimo

"Slovenski vojaki na misijah niso ogroženi. To velja tudi za člane kontingenta v Latviji," je povedal in dodal, da na ruski strani ni znakov o kakršnihkoli pripravah. 

Državni sekretar Andrej Benedejčič: Na sestanku širše sestave Sveta za nacionalno varnost (s predsednikom države, predsednico DZ in predstavniki vseh strank) 30. novembra bomo razpravljali o širšem vidiku varnosti, ki izvira iz ruske agresije proti Ukrajini. pic.twitter.com/22crAk67cQ

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 16, 2022

Pojasnil je, da je Slovenija Ukrajini z orožjem že pomagala, predvsem z oklepniki, trenutno pa spremljajo dogajanje v zvezi z ruskim raketiranjem ukrajinske energetske infrastrukture, ki ga je označil za zelo problematično, pri čemer Slovenija po njegovih besedah že razmišlja, kako bi lahko pomagala pri obnovi.

Golob: Ocena ogroženosti se ni dvignila

"Na podlagi vseh informacij smo ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, ker se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila. Šlo je za nesrečno naključje pri obrambi ukrajinske strani pred ruskimi raketnimi napadi. Ostajamo pri 30. novembru kot datumu za sklic seje širše zasedbe sveta za nacionalno varnost, ker ocenjujemo, da razmere to dopuščajo," je po posvetu, ki so se ga udeležili še obrambni, notranji, zunanji in infrastrukturni minister ter direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, povedal premier Robert Golob.

Kot je v izjavi poudaril Golob, se je znova potrdilo, da je včasih bolje počakati in ne verjeti prvim informacijam. Te so po njegovem mnenju namreč lahko prenagljene in so bolj špekulacije kot pa informacije.

Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob: Če je včeraj izgledalo, da gre za dogodek, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj in dinamiko ukrajinske vojne, se je danes na podlagi danih informacij na srečo izkazalo, da ta incident ne bo imel večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 16, 2022

Fajonova: Gre za zelo resno zadevo

Fajonova se je na incident v torek zvečer, ko je na vzhod Poljske blizu meje z Ukrajino priletela raketa in ubila dve osebi, odzvala na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko, ko ji je vprašanje o tem postavil predsednik odbora Predrag Bakovič (SD).

Ministrica je poudarila, da gre za zelo resno zadevo, ki je povzročila veliko zaskrbljenost in obilico pogovorov, med drugim v okviru zveze Nato in EU ter tudi v Sloveniji.

"Izrazili smo solidarnost in sožalje najbližjim. Veliko je bilo pogovorov na najvišji ravni, tudi sama sem od sinoči stalno v stiku tako z našimi predstavništvi v Bruslju, na Severnoatlantskem zavezništvu in v evropski zunanji diplomaciji kot tudi z vsemi pristojnimi organi znotraj Slovenije," je dejala.

V Bruslju sestankovali veleposlaniki zveze Nato

Preiskava incidenta še poteka. Zjutraj so se v Bruslju na to temo sestali veleposlaniki zveze Nato, a vendarle se po besedah Fajonove zdaj že zdi, da morebitna aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe s strani Poljske, ki se je še zjutraj omenjala kot možnost, ni več na mizi.

Omenjeni člen sicer določa, da se bodo pogodbenice med seboj posvetovale, kadarkoli bo po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli pogodbenice.

Ministrica je poslancem še pojasnila, da je bila raketa po neuradnih informacijah izstreljena v okviru torkovega silovitega raketiranja, ki je povzročilo izdatno škodo na ukrajinski infrastrukturi in po katerem je brez elektrike ostalo sedem milijonov Ukrajincev. Za zdaj poljska stran nima potrditve, od kod je raketa priletela, je še povedala.

Obenem je obsodila torkovo rusko raketiranje ukrajinske infrastrukture, ki povzroča izjemno in nedopustno škodo, prizadeva civilno prebivalstvo in civilne cilje ter vodi v dodatno eskalacijo napetosti. "Slovenija ob vsaki priložnosti poziva k ustavitvi spopadov, začetku pogajanj za mir, a trenutno nič na kaže, da je ena ali druga stran na to pripravljena," je še dejala.

Pahor po telefonu govoril z Dudo

Predsednik države Borut Pahor se je danes zjutraj po telefonu pogovarjal s predsednikom Poljske Andrzejem Dudo ter mu izrazil sožalje in solidarnost. 

Poljskemu predsedniku je zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo. PRS je v pogovoru s PR Dudo poudaril pomen premišljenega ravnanja Poljske in odziva zveze NATO.
Predsednika Pahor in Duda bosta tudi v prihodnje v tesnem stiku. 🇸🇮🇵🇱🇺🇳 @prezydentpl pic.twitter.com/uDiVGClayM

— Borut Pahor (@BorutPahor) November 16, 2022

Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da bi dogodek lahko pomenil vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno, ki jo Rusija vodi proti Ukrajini. Vendar so se Bela hiša in zavezniki odzvali previdno, napetosti pa je pokušal umiriti tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je dejal, da ni nedvoumnih dokazov o tem, od kod je priletela raketa. Ta naj bi bila sicer ruske izdelave.

Zelenski napad označil za udarec v obraz skupini G20

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem za dogodek ponoči obtožil Rusijo in napad označil za udarec v obraz skupini G20, katere voditelji se sestajajo na vrhu na indonezijskem Baliju. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo po drugi strani odločno zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije.

Zaradi eskalacije so se ob robu vrha G20 ponoči sestali voditelji držav G7 in nekaterih držav zveze Nato. Po sestanku je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je padla na vzhod Poljske, izstreljena iz Rusije. Glede na nekatere navedbe ameriških predstavnikov bi lahko šlo za raketo ukrajinske protiraketne obrambe.

O nadaljnjih korakih naj bi se zahodne zaveznice odločile, ko bodo znane ugotovitve preiskave. Na izrednem zasedanju se bodo medtem danes ob 10. uri v Bruslju sešli stalni predstavniki pri zvezi Nato.

Novice Še ena nepojasnjena smrt? V pisarni našli mrtvega ruskega polkovnika.