Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
22. 5. 2011,
12.39

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

pokojninska reforma referendum

Nedelja, 22. 5. 2011, 12.39

8 let

Za in proti pokojninski reformi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Vlada opozarja, da je pokojninska reforma nujna predvsem zaradi demografskih kazalcev. Sindikati pa poudarjajo, da reforma ne upošteva trga dela in bo zaradi nižjih pokojnin vodila v revščino.

Vlada opozarja, da je državni proračun lani prispeval v pokojninsko blagajno že približno 1,4 milijarde evrov, od tega 700 milijonov evrov za kritje primanjkljaja za izplačilo pokojnin, še 700 milijonov evrov pa Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot izplačevalcu za izplačilo posebnih pravic.

Vlada: Brez reforme se bo treba zadolževati Slovenija brez reforme od leta 2021 ne bo več sposobna izpolnjevati svojih obveznosti do prihodnjih generacij upokojencev oz. jih bo lahko izpolnjevala le s povečanjem javnofinančnega dolga, ki bo presegel 60 odstotkov BDP. To pa bi po opozorilu vlade pomenilo neizpolnjevanje maastrichtskih kriterijev.

Zagotavljajo, da bodo z novim zakonom pokojnine višje Novi pokojninski zakon po njenem prepričanju utrjuje medgeneracijsko solidarnost, na kateri temelji pokojninski sistem, novi pogoji se uveljavljajo postopno, začetne pokojnine pa bodo tudi zaradi večjega in fiksno določenega odmernega odstotka višje, zagotavlja.

Če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, bodo poleg vseh varčevalnih ukrepov iz Programa stabilnosti potrebna dodatna znižanja javnofinančnih odhodkov v skupni višini okoli 300 milijonov evrov letno, ocenjuje vlada.

Reformo podpirajo SD, LDS, Zares, SLS ter Žnidaršič in Rezman Med parlamentarnimi strankami reformo podpirajo koalicijske SD, LDS in Zares, opozicijska SLS, v poslanski skupini nepovezanih poslancev pa Franc Žnidaršič in Vili Rezman. Poudarjajo pomen reforme, če želimo zagotoviti varno starost vsem generacijam upokojencev, tako zdajšnjim kot prihodnjim. Nujna je glede na demografske spremembe, saj se pričakovana življenjska doba in obdobje prejemanja pokojnine podaljšujeta, pravijo.

"Vsaka poznejša reforma bi bila še bolj ostra" Pokojninski sistem je treba prilagoditi novim demografskim in gospodarskim okoliščinam, ki jih pred več kot desetimi leti, ko je bila sprejeta zdaj veljavna reforma, ni bilo mogoče predvideti, opozarjajo. Vsaka poznejša reforma bi bila po njihovem prepričanju še bolj nujna in bi prinesla še bolj ostre posege.

GZS: Reforma ni popolna, je pa nujna Reformo podpirajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Ocenjujejo namreč, da bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive posledice za pokojninsko blagajno, v katero mora država že zdaj prispevati več kot milijardo evrov letno. Reforma ni popolna, je pa nujna, poudarjajo.

Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije podpira novi zakon Prav tako pokojninski zakon podpirajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije, kjer menijo, da je država v stiski in je treba sodelovati, da bi ji pomagali.

Reformo med prijavljenimi 27 organizatorji kampanje podpirajo še zunajparlamentarna stranka SMS - Zeleni, Mestna zveza upokojencev Ljubljana in Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor.

Sindikati: Reforma ne upošteva razmer na trgu dela Oster nasprotnik reforme so sindikati. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot pobudnica referenduma, ki bo 5. junija, opozarja, da reforma ne upošteva razmer na trgu dela, kjer še nekaj let ne bo delovnih mest za starejše delavce. Že zdaj je med skupnim številom brezposelnih tretjina starejših od 50 let, navajajo.

"Več bo bolniških odsotnosti in invalidskih upokojitev" Po njihovih navedbah reforma ne razlikuje med posameznimi skupinami delavcev. Nekateri bodo namreč lažje izpolnili zaostrene pogoje, medtem ko jih drugi tudi zaradi slabih delovnih razmer, v katerih so delali, ne bodo zmogli in se bodo zato prisiljeni upokojiti prej in z odbitki pri pokojninah. Ti bodo lahko znašali tudi do 18 odstotkov. Več bo bolniških odsotnosti in invalidskih upokojitev, napovedujejo.

V ZSSS trdijo, da bodo pokojnine nižje Prepričani so, da bi moralo 40 let pokojninske dobe za moške oz. 38 let za ženske zadostovati za starostno pokojnino brez odbitkov. Po njihovih navedbah bodo pokojnine tudi zaradi daljšega obdobja za izračun pokojninske osnove nižje.

Prispevna stopnja delodajalcev skoraj pol manjša od prispevne stopnje delojemalcev Med drugim so kritični do prenosa varstvenega dodatka v socialnovarstveno zakonodajo. Opozarjajo pa še na prispevno stopnjo delodajalcev, ki je skoraj pol manjša od prispevne stopnje delojemalcev, in na večmilijardne subvencije delodajalcem, na neplačevanje socialnih prispevkov s strani delodajalcev, na velike državne pomoči bankam in podjetjem, med katerimi so nekatera že šla v stečaj, ter na neustrezno spoprijemanje države z gospodarskim kriminalom.

S svobodnimi sindikati se strinja ostalih šest sindikalnih central, tako da so podpise za razpis referenduma zbirali skupaj. Sindikalne centrale ZSSS, Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost so tudi med prijavljenimi organizatorji referendumske kampanje.

Prav tako so proti reformi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. Med glavnimi razlogi za nasprotovanje navajajo pomanjkanje delovnih mest za mlade in slabo spodbujanje zaposlovanja mladih. "Mladi potrebujejo predvsem redne zaposlitve," opozarjajo. Izpostavljajo še izključenost mladih iz priprave reforme.

Reforme ne podpira tudi del delodajalcev Med socialnimi partnerji ni proti reformi le sindikalna stran, temveč ji je podporo pozno poleti umaknil tudi del delodajalske strani. Združenje delodajalcev Slovenije se namreč ne strinja s popravki, ki so bili v predlog pokojninskega zakona vneseni že po koncu pogajanj. Z omenjenimi popravki se med drugim zvišuje najnižja osnova za plačevanje prispevkov.

V DZ so proti SDS, SNS, DeSUS ter Magajna Med parlamentarnimi strankami so proti reformi SDS, SNS in DeSUS, v poslanski skupini nepovezanih poslancev pa Andrej Magajna. SDS in SNS poudarjata, da mora biti pokojninski sistem stabilen, saj ga ne moremo spreminjati vsakih nekaj let. V SDS opozarjajo, da se veljavna reforma sploh še ni iztekla. Predvsem pa je treba poskrbeti za dohodkovno stran in ustvariti več delovnih mest, so prepričani.

DeSUS se ne strinja z načinom usklajevanja pokojnin DeSUS je vseskozi nastopal proti reformi, ki je bila med vzroki za izstop stranke iz koalicije. Še zlasti se ne strinjajo z načinom usklajevanja pokojnin, ki bo po njihovem mnenju znižal pokojnine. "Pokojninska blagajna je bila pred osamosvojitvijo zelo stabilna. Iz nje so celo jemali za različne projekte, npr. za karavanški predor," je dejal predsednik stranke Karl Erjavec.

Med prijavljenimi organizatorji kampanje so proti reformi še zunajparlamentarne stranke Sem-si, Zeleni Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Slovenska unija, NSi in Krščanski socialisti Slovenije, poleg njih pa tudi društvo Osveščeni prebivalci Slovenije in Zveza domoljubnih društev Hervardi.

Ne spreglejte