Za diktatom Evrope o novi pokojninski reformi morda stojijo Slovenci (video)

Predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sta na novinarski konferenci odzvala na zadnje mednarodne pritiske po ponovni pokojninski reformi v Sloveniji.

Pretekla pokojninska reforma je bila po besedah izvršne sekretarke ZSSS Lučke Böhm ostra reforma. Ob tem je poudarila, da se bodo tisti državljani, ki ne bodo zbrali 40 let delovne dobe, morali upokojiti pri visokih starostih, ki so več kot primerljive s preostalo Evropo.

Semolič: Sistem primerljiv s tistimi v drugih evropskih državah Tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da je slovenski pokojninski sistem primerljiv s tistimi v drugih evropskih državah. Kot primer je navedel upokojitveno starost v Nemčiji, ki je po njegovem primerljiva z našo. Böhmova je poudarila, da številna priporočila, ki jih pozneje kot predloge predstavi bruseljski aparat, v resnici verjetno pridejo kar iz Slovenije. Poudarila sta, da bodo nove reforme pokojninskega sistema sčasoma zagotovo potrebne, vseeno pa je treba dati zadnji reformi čas, da pokaže svoje učinke.

Semolič je poudaril tudi to, da so v Bruslju zagovorniki avtomatike dvigovanja starostnih pogojev za upokojitev z dvigovanjem starosti prebivalcev Slovenije, medtem ko na usklajevanje rasti pokojnin z inflacijo gledajo kot na zastarel ostanek nekega prejšnjega sistema. Po njegovem mnenju gre v tem primeru za konflikt vrednot v družbi.

Tudi tokrat velik delež bremen nosijo najšibkejši sloji Predstavnika sindikatov sta med drugim omenila tudi neenakomernost bremen pokojninske reforme in spopadanja s težkimi gospodarskimi razmerami. Tako naj bi tudi v primeru pokojninske reforme večji delež bremena tudi tokrat nosili najšibkejši sloji.

Kljub temu da bomo o učinkih zadnje pokojninske reforme lahko sodili šele februarja, ko bo izšlo poročilo o pokojninski zakonodaji, pa po mnenju Böhmove in Semoliča evropske inštitucije že izvajajo pritisk na slovensko politiko, ki slepo sledi njihovemu nareku. "Gospoda iz Bruslja Slovenijo pozna zgolj na poti z Brnika do Gregorčičeve," je dejal Semolič, ki poudarja, da bi sprejetje novih restriktivnih ukrepov na področju pokojninske zakonodaje povzročilo novo množično odhajanje ljudi v pokoj in s tem še dodaten pritisk na pokojninsko blagajno.

"Tako se poskušajo uvesti stvari, ki sicer ne bi bile deležne domače podpore" "Delegacije mednarodnih organizacij pridejo v Slovenijo, kjer se srečajo na pogovorih slovenskih predstavnikov, Slovenci jim sugerirajo, kaj je treba storiti, in ti predlogi se nato vračajo kot mednarodna priporočila," je opozorila sekretarka in dodala, da poskušajo tako uvesti nekatere stvari, ki sicer ne bi bile deležne domače podpore, a jih nato predstavljajo kot pozive iz tujine.

Med samskimi upokojenkami skoraj 50 odstotno tveganje revščine Böhmova ob tem kaže na po njenem precej bolj pereče težave trenutne ureditve: "Skrbeti bi nas morala višina pokojnin. Podatki kažejo na štirikrat višjo stopnjo revščine med samskimi upokojenskimi gospodinjstvi." Po njenih besedah je bilo leta 2011 tveganje za revščino med samskimi upokojenkami, starejšimi od 65 let, skoraj 50-odstotno, zato po njenih besedah ni več prostora za varčevanje pri upokojencih.

Semolič je sicer opozoril tudi na druga področja, ki bi poleg ponovnega reformiranja pokojninske reforme zahtevala še več pozornosti. Med drugim je omenil problematiko zaposlovanja mladih, tudi zaposlovanje starejših. Po njegovem je paradoksalno višati upokojitveno starost, če vemo, da je velik delež starejših danes nezaposljiv.