Z novo zakonodajo bi Šoltes lahko izvajal revizijo poslovanja političnih strank

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je na novinarski konferenci predstavil spremembe zakona o volilni in referendumski kampanji in spremembe zakona o političnih strankah, katerih cilj je "povečanje preglednosti delovanja javnega sektorja, političnih strank in podjetij v neposredni in posredni državni lasti". Prepovedano bo dajanje prispevkov strankam v gotovini Virant je poudaril, da se bo s spremembo zakonodaje razširila prepoved financiranja političnih strank in volilnih kampanj na podjetja in druge osebe zasebnega prava, ki poslujejo z državo, z lokalnimi skupnostmi ali s podjetji neposredni ali posredni državni lasti. Prepovedano bo dajanje prispevkov strankam v gotovini, razen v času volilnih kampanj, vendar le v vrednosti do 100 evrov. Finančna poročila strank bodo, kot pravi Virant, postala bolj pregledna, saj bo zakonodaja od strank zahtevala, da v poročila vpišejo donatorje, ki bodo na račun stranke darovali prispevke, višje od ene povprečne bruto plače. Virant zagotovil sedem glasov v podporo spremembi zakonodaje Večje pristojnosti bo dobilo tudi računsko sodišče, ki je do zdaj izvajalo le formalni nadzor, po novem pa bi lahko izvajalo tudi revizije poslovanja političnih strank. Vse parlamentarne stranke naj bi bile tako v štirih letih deležne rednih in tudi morebitnih izrednih revizij računskega sodišča. Nova zakonodaja predvideva še prepoved posojanja denarja fizičnih oseb in višje kazni za prekrške, med katerimi je tudi možnost začasnega prenehanja financiranja strank iz javnih virov. Virant je pojasnil, da bosta zakona šla še v koalicijsko usklajevanje, pri čemer je poudaril, da lahko "zajamči sedem glasov". "Ni pravično, da so regresi v NLB višji kot v javnem sektorju" Minister je na novinarski konferenci povedal tudi, da že potekajo razprave o spremembi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi med drugim omogočila razkritje vseh informacij o poslovanju podjetij v posredni ali neposredni državni lasti, na primer, s kom poslujejo, kje naročajo trženjske storitve, koga sponzorirajo in podobno. Dotaknil se je tudi višine regresov v NLB. Poudaril je, da je nemogoče, da se na eni strani bojujemo za vsak evro, na drugi pa družbe v državni lasti niso zavezane omejitvam. Po njegovih besedah je nepravično, da si v banki, ki zahteva državno pomoč in ki vsako leto pridela milijonsko izgubo, izplačujejo višje regrese kot v javnem sektorju.