Z izbrisom podrejencev je nekdanji bankir NLB izgubil milijon: kaj pravi o odločitvi ustavnega sodišča?

Ustavno sodišče je odločilo, da zakonodajna podlaga za izbris podrejenega dolga konec leta 2013, po katerem je s trimilijardno dokapitalizacijo država postala edina lastnica NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke, ni bila protiustavna. Imetnikom podrejenih obveznic pa je pritrdilo v delu, da jim je bila kršena pravica do sodnega varstva.

"Po treh letih odločanja ni bilo odločeno nič"

Foto: Mediaspeed Eden od tistih, ki so jim dolg izbrisali, je Zdenko Fritz (na sliki desno). Ta je bil pred desetletjem predsednik uprave Banke Zasavje, ki pa je bila pred desetletjem pripojena k NLB. Pozneje je svetoval upravi NLB, zdaj je upokojen.

Nad odločitvijo sodišča je razočaran, meni, da se ni opredelilo do najbolj spornih vsebinskih elementov postopka izbrisa.

"Sodišče se ni opredeljevalo v zvezi z materialnimi dejstvi in osnovami izbrisa, ki so bili dejansko najbolj sporni. Praktično je zavzelo enak pristop kot Evropsko sodišče, to je, da naj končno odločitev sprejmejo drugi, v tem primeru verjetno sodišča," razlaga in sklene:

"Po treh letih 'prednostnega' odločanja ni bilo odločeno nič, razen, da morda ne bo dodatnih ovir za tožbe. Na vsak način pa bodo zato nadaljnji postopki dolgotrajni in dragi."

Preberite še:

Proces desetletja – nočna mora za sodnike in prihodnje vlade

Ustavno sodišče: Zakon o bančništvu deloma protiustaven

Kaj morate vedeti o razlastitvi imetnikov podrejencev?

Neupravičeno razlastninjenje?

Moti ga predvsem, da se sodišče ni opredelilo do vsebine, torej do vprašanja, ali so bili podrejenci lahko instrument za pokrivanje izgube banke. Sam meni, da ne. 

Podrejene obveznice je kupil v okviru javne prodaje, ki jo je organizirala NLB. "V prospektu o javni prodaji nikoli niso bile opredeljene kot instrument za pokrivanje morebitne izgube banke. V tem elementu se razlikujejo od lastniškega kapitala. Kupci so prevzeli le tveganje vrstnega reda poplačila v primeru stečaja, ki ga pa ni bilo. Ves postopek je tekel po principu, kaj bi bilo, če bi bilo, po javno znanem spornem scenariju.

Po drugi strani se je pri ugotavljanju, da zakon o bančništvu (ZBan-1) ni v neskladju z zaupanjem v pravo in da ne gre za poseg v zasebno lastnino sodišče, zadovoljilo z napisanimi pavšalnimi določbami v zakonu, da noben upnik 'ne sme biti na slabšem' in da upniki ne smejo prejeti manj, kot bi v primeru stečaja, čeprav so bili predloženi argumenti, da se ta določila iz zakona v praksi niso upoštevala."

Konec leta 2013 je bilo na podlagi odločbe Banke Slovenije, ki jo vodi Boštjan Jazbec (na sliki), izbrisanih za 265 milijonov evrov podrejenega dolga v NLB. Foto: Matej Leskovšek

Neskladje v podatkih

Kot pravi sogovornik, dvom o korektnosti postopka izhaja tudi iz neskladja med podatki NLB in Banke Slovenije.

"Razlika med izračuni BS in NLB na isti datum znaša prek 1,6 milijarde evrov. Banka Slovenije je izbris odredila med drugim na podlagi domnevno ugotovljenega negativnega kapitala banke na dan 30. septembra 2013, ob upoštevanju dodatnih slabitev, ki jih je banki narekoval skrbni pregled, izveden konec leta 2012 (prilagojen na dan 30. septembra 2013). Pri tem Banka Slovenije trdi, da je bil pregled izveden v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRSP). Uprava banke je v poslovnem poročilu za leto 2012 podpisala izjavo o odgovornosti, da so izkazi točni in tudi izdelani v skladu z istimi MRSP. Kdo od njiju zavaja?" se še sprašuje.

"Moti me, da banka ni šla v bran svojih varčevalcev"

Če bo prišlo do tožbe – zakonodajalec mora zdaj najprej določiti način, kako bo zagotovil učinkovito sodno varstvo za imetnike izbrisanega dolga –, Fritz razmišlja o tožbi proti NLB. Ta bi po njegovem konec leta 2013 morala ugovarjati odločbi BS.  

"Sam sem imel poslovni odnos izključno z banko na osnovi izdanega prospekta in spremljanja tekočih poslovnih poročil do vključno zadnjega na dan 30. septembra 2013. Moti me, da banka ni šla v bran svojih varčevalcev in ni izkoristila pravnega poduka iz odločbe, v katerem bi lahko dokazovala pravilnost svojih podatkov," pravi.