WikiLeaks: Slovenski mediji za ZDA močno nagnjeni v levo

Prav tako so izrazito naklonjeni levosredinski politični opciji, je maja 2004 ugotavljal veleposlanik ZDA v Sloveniji Johnny Young v depeši, ki jo je razkril WikiLeaks. Depeša, ki je nastala 28. maja 2004, nosi oznako "občutljivo". Tedaj je bil v Sloveniji premier še Tone Rop (LDS), predsednik države pa Janez Drnovšek. Young ugotavlja, da je v demokratični in ustavni republiki Sloveniji svoboda govora in tiska zagotovljena, informacijsko okolje je zelo odprto, vladne in zasebne institucije imajo sofisticirane spletne strani in veliko dela je mogoče opraviti preko elektronske pošte in interneta. Young: Mediji kritični do ZDA A medijsko okolje v Sloveniji je bolj težavno in zelo kritično do ZDA, nadaljuje Young. "Glavni tiskani mediji jasno izražajo in priznavajo naklonjenost levi sredini. Slovenska zgodovina, kombiniranje komunizma in Titovega koncepta 'samoupravljanja' so oblikovali novinarje, ki na splošno ne zaupajo vladam in ki hitro kako informacijo označijo za propagando, ljubosumno čuvajo svojo neodvisnost, zavzemanje skrajno kritičnih stališč pa dojemajo kot naravno v njihovi nadzorni vlogi in na nek način tudi kot priložnost, da si ustvarijo ime," je menil Young.

Potožil je, da je medijsko okolje v Sloveniji zelo sovražno do njegovega veleposlaništva, saj so novinarji dobesedno "alergični" na (tedanjega) predsednika ZDA Georgea Busha. "Desnih dnevnih časopisov ni, retorika proti ameriškim politikam je močna, globoka je tudi identifikacija z Evropo (nasproti ZDA)," je zapisal.

"Preveč uredniških komentarjev" Kot je ocenil, je v slovenskem časopisju preveč uredniških komentarjev, novinarji pa pogosto mešajo poročanje s komentiranjem. Poleg tega komentatorji pogosto zbirajo novice iz sekundarnih virov in sestavljajo svoje prispevke skoraj izključno zgolj iz lastnih idej in komentarjev, namesto da bi jih podprli z zunanjimi mnenji in idejami.

Raziskovalnega novinarstva, kakršno je v ZDA, se v Sloveniji ni razvilo, deloma tudi zato, ker uredniki ne želijo ali pa ne morejo dovoliti novinarjem, da porabijo več tednov za razvoj, raziskavo in spremljanje ene same zgodbe. Deloma je morda to tudi posledica relativno nove zakonodaje glede dostopa do informacij javnega značaja, je ugotavljal veleposlanik ZDA.

Medijsko lastništvo je težko ugotoviti, tako kot tudi prave politične in gospodarske pritiske, ki naj bi vplivali na poročanja medijev in dosegli nekaj samocenzure, je še zapisal Young v depeši.

"Najbolj kritični do medijev so v opozicijskih vrstah" Kljub določenim kritikam pa javnost medijem v Sloveniji zelo zaupa. Glede na javnomnenjske raziskave so med najbolj zaupanja vrednimi institucijami v državi, je še zapisal Young. Izpostavil je še vlogo nacionalne Televizije in Radia Slovenija, ki sta prav tako zelo priljubljena, čeprav naj bi bila po mnenju nekaterih kritikov naklonjena vladi. Najbolj kritični do medijev so sicer v opozicijskih vrstah, je še ugotavljal Young. Predvsem zaradi dostopa do medijskega prostora in ker v državi ni nobenega desno orientiranega medija, je zapisal.

Precej obsežna depeša ameriškega veleposlanika v Sloveniji je sicer namenjena predvsem analizi, kako vplivati na medije in kako jim umestiti načrtovana ameriška sporočila. To je bilo za veleposlanika zaradi levo usmerjenih medijev zelo težko in kot je ugotavljal, bodo slovenski mediji še naprej kritični do ameriške zunanje politike. Si bodo pa na veleposlaništvu še naprej trudili slikati ZDA v najboljši luči in razjasnjevati po njihovem mnenju zgrešene poglede na ameriško politiko, je še zatrdil Johnny Young, ki se je s položaja veleposlanika v Ljubljani poslovil že septembra istega leta. Zamenjal ga je Thomas Robertson.