Po grobih ocenah na bizeljsko-sremiškem vinorodnem območju letno pridelajo približno dva milijona litrov vina, ki pa po predlanskem stečaju Vina Brežice vse bolj ostaja v kleteh pridelovalcev.
Posledica tega je vse več opuščenih in zaraščenih vinogradov tega vinorodnega okoliša, je povedal eden tamkajšnjih uspešnejših vinarjev Lojze Kunej.
"Vinarji vse bolj odvisni sami od sebe"
Kunej, dobitnik domačih in tujih nagrad za posebno ter njegovo vinsko klet značilno vrsto rdečega vina Levin, je dejal, da so tamkajšnji vinarji vse bolj odvisni sami od sebe ter od lastne prodaje, ki po njegovi oceni ni zadostna.
Potrebovali bi večjo pomoč države
Zaradi težav pri trženju pridelka bi zato sremiško-bizeljski vinarji potrebovali večjo pomoč države, je opozoril in dodal, da so zaradi ustrezne državne politike avstrijski vinogradi in tamkajšnja vinorodna pokrajina dosti bolj urejeni ter na pogled prijetnejši.
Avstrijci se zavedajo, da pri prodaji vina ni pomembna le njegova kakovost, temveč tudi urejeno okolje, je poudaril. Tudi v Sloveniji bi se stanje precej izboljšalo, če bi država uvedla davek na neobdelane kmetijske površine, je prepričan.
Pred nekaj leti pripeljal nekaj novih sort vinske trte
Kunej je v želji, tržišču ponuditi nekaj novega, pred nekaj leti iz Nemčije pripeljal nekaj novih sort vinske trte, iz grozdja teh pa je ob prevladujoči modri frankinji in še nekaterih sortah ustvaril novo izvirno sortno vino Levin.
Letno proizvodnjo povečali na pol milijona sadik
V njegovi Hiši trte in vina Kunej na Sremiču pri Brestanici, kjer se pretežno ukvarjajo z vzgojo trsnih sadik - cepljenk, so iz začetne letne količine 10.000 sadik letno proizvodnjo povečali na pol milijona sadik. V 32 letih delovanja so vzgojili skoraj pet milijonov cepljenk, ki jih poleg domačega trga prodajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, v zadnjih letih pa skušajo prodreti še na ruski in bosansko-hercegovski trg.
Pripravljajo se na širitev lastnih vinogradov
V teh dneh se pripravljajo na širitev lastnih vinogradov, s katero bodo 3,5 hektarjem vinorodnih površin dodali poltretji hektar zemljišč za gojenje trsnih cepljenk, ob tem pa Kunejevi razmišljajo, da bi v naslednjih letih vzpostavili vinarski inženiring od trte do vina z enološkim laboratorijem.
2
