Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
12. 6. 2025,
18.33

Osveženo pred

23 ur, 23 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,05

Natisni članek

Natisni članek

zakon o urejanju prostora prostorsko načrtovanje Jože Novak

Četrtek, 12. 6. 2025, 18.33

23 ur, 23 minut

Vlada s predlogom zakonskih sprememb za hitrejše umeščanje v prostor

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,05
Jože Novak | Med glavnimi novostmi predloga zakonske novele je Novak izpostavil hitrejše spremembe in dopolnitve občinskih in državnih prostorskih načrtov. Te bo možno pripraviti in sprejeti v obdobju enega do dveh let, medtem ko današnja zakonodaja tega ne omogoča.  | Foto STA

Med glavnimi novostmi predloga zakonske novele je Novak izpostavil hitrejše spremembe in dopolnitve občinskih in državnih prostorskih načrtov. Te bo možno pripraviti in sprejeti v obdobju enega do dveh let, medtem ko današnja zakonodaja tega ne omogoča.

Foto: STA

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o urejanju prostora. Kot je poudaril minister za naravne vire Jože Novak, bodo s tem omogočili krajše postopke za pripravo in sprejemanje prostorskih načrtov v državi. Med pomembnimi novostmi je tudi uvedba omejitve časovnice izdaje mnenj nosilcev urejanja prostora na 30 dni.

Med glavnimi novostmi predloga zakonske novele je Novak izpostavil hitrejše spremembe in dopolnitve občinskih in državnih prostorskih načrtov. Te bo možno pripraviti in sprejeti v obdobju enega do dveh let, medtem ko današnja zakonodaja tega ne omogoča. "V praksi se je dogajalo, da so ti postopki trajali po več let, imamo celo zgodovinski primer, ko 20 let ni bil sprejet državni prostorski načrt," je ponazoril minister.

Ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov

Uvajajo tudi novo kategorijo oziroma ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov v primerih razširitve obstoječe dejavnosti ali obsega zemljišča do pet tisoč kvadratnih metrov. "Če sočasno ne presega velikosti 30 odstotkov obstoječega naselja, neke majhne spremembe na potrebujejo celovitejših strokovnih podlag, ampak se lahko v tem času osredotočijo samo na nekaj stavb ali ureditev, zaradi česar je tudi postopek krajši," je pojasnil minister in dodal, da je te ciljne spremembe možno sprejeti v roku od pol leta do enega leta.

Med pomembnejšimi novostmi je minister izpostavil tudi spremembe glede časovnice izdaje mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so jo omejili na 30 dni. Ti se lahko sicer pripravi mnenja tudi odrečejo in s tem privolijo v načrtovano rešitev brez pogojev za izdelavo prostorskega načrta. "To je velika sprememba, saj je v praksi zdaj veljalo, da neizdaja mnenja ali soglasja pomeni negativno odločitev ali pa dolgoletno čakanje na pridobitev takega mnenja," je pojasnil minister.

Pregledna obravnava

Da bi dosegli pregledno obravnavo deležnikov, so v predlog novele zakona med drugim umestili tudi določilo, da morajo nosilci urejanja prostora svoje podatke, ki so podlaga za izdajo mnenj in pogojev, vnaprej javno objaviti v prostorskem informacijskem sistemu.

Na podlagi prakse iz procesa sanacije in obnove po poplavah avgusta 2023 pa uvajajo tudi možnost ciljnih sprememb prostorskih načrtov, dokumentacije za gradnjo in lokacijske obravnave v enem postopku. Kot je izpostavil minister Novak, se je namreč sočasna pridobitev mnenj k prostorskemu načrtu in gradbeni dokumentaciji izkazala za koristno.

Ministrstvu za naravne vire in prostor vračajo tudi nalogo koordinacije in usklajevanje mnenj pri pripravi državnih in občinskih prostorskih načrtov. "Občine so bile do zdaj namreč izpostavljene milosti in nemilosti posameznih soglasodajalcev in mnenjedajalcev ter so dolgo časa čakale na posamezne stvari," je razložil Novak in dodal, da bodo mnenja usklajevali na ravni medresorske komisije, ki jo bo vodil minister, pristojen za področje prostora.

Odprava dvojnosti postopkov

Po Novakovih besedah odpravljajo tudi dvojnost postopka priprave občinskih in državnih prostorskih načrtov ter celovite presoje vplivov na okolje in uvajajo poenotenje resorjev, ki pri tem sodelujejo. Mnenja bo lahko pridobivalo eno ministrstvo, na podlagi teh pridobljenih mnenj pa bodo lahko postopke prostorskega načrtovanja tudi zaključevali. "Pristojnosti ministrstev ostanejo popolnoma enake, samo postopkovno združujemo sočasnost pri pripravi istih mnenj, ker jih uporabljamo v dva namena sočasno," je izpostavil.

Z zakonodajnimi spremembami želijo najti rešitve tudi za problematiko neaktiviranih stavbnih zemljišč. Med drugim znova uvajajo možnost, da se s sprejemom občinskega podrobnega načrta sočasno sprejme tudi program opremljanja stavbnega zemljišča. Tega mora občina z investitorji zagotoviti v najkrajšem možnem času oz. najpozneje v desetih letih po sprejemu programa.

Obenem bi vlada na vse občine razširila obveznost odmere takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, in sicer najpozneje do leta 2027. Trenutno ta obveznost velja samo za nekaj občin.

Obveznost plačila komunalnega prispevka pred izdajo dovoljenja

V predlogu novele se določa tudi obveznost plačila komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja in zakonska oprostitev plačila komunalnega prispevka, če se objektu poveča bruto tlorisna površina zaradi prizidave dvigala, energetske ali statične sanacije. Uvaja se tudi možnost dodatne občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka za javna najemna stanovanja.

Vzpostavljajo se tudi pravila za lažjo odmero akontacije komunalnega prispevka kot enega od občinskih finančnih virov za gradnjo komunalne opreme. Rok za odmero komunalnega prispevka je medtem določen na 30 dni.

Ne spreglejte