Nedelja, 28. 12. 2025, 16.10
2 tedna, 6 dni
Pregled vikend zgodb leta 2025
Vikend zgodbe na Siolu: od Roga do Vučića, od Birkin torbice do gob
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,67
Do nedavnega nesporni vladar Srbije Aleksandar Vučić, katerega oblast že več kot pol leta načenjajo študentski protesti, je že kot deček v oddaji na državni televiziji govoril o dveh temah, ki sta zaznamovali njegovo prihodnjo pot – o zmagovanju in o nogometu oziroma Crveni zvezdi, katere strastni navijač je še danes. Čeprav je nezadovoljstvo z oblastjo, ki jo pooseblja, prodrlo v skoraj vse pore družbe, tudi v provincialna mesteca, se predsednik ne predaja.
Z marcem 2025 smo na Siolu zagnali rubriko Vikend zgodba – prostor za daljše, bolj poglobljene pripovedi o ljudeh, predmetih in krajih, ki so zaznamovali čas, ter za praktične sezonske nasvete, ki pomagajo pri vsakdanjih odločitvah. V zadnjih mesecih so se v rubriki zvrstile zgodbe o politiki in družbi, o ustvarjalnosti in tradiciji, o modnih ikonah in osebnih preobratih – pa tudi teme, ki so tik pred sezono najbolj iskane: motor, dopust, gibanje in gobe.
Siolove vikend zgodbe: od kariernih poti do nasvetov, ki pridejo prav
Aleksandar Vučić in Srbija pod pritiskom protestov
Oseba, ki je tako v svoji državi kot v svetu to leto vzbudila veliko pozornosti, je nedvomno Aleksandar Vučić, predsednik Srbije, kjer že več kot leto dni, od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024, v katerem je umrlo 15 ljudi, vlada kaos. Ljudstvo je nezadovoljno z ukrepanjem oziroma neprevzemanjem odgovornosti vodilnih, zato dan za dnem že več kot leto dni izvaja množične proteste. A doslej še vedno neuspešno. Vučić zaenkrat ostaja na čelu države. V eni od vikend zgodb smo predstavili njegovo karierno pot. Kakšna je bila, si preberite tukaj.
Aleksandar Vučić leta 2008
Ko zgodba prehiti vsakdan: Maiorca, Široka in ikone, ki trajajo
V eni od vikend zgodb smo obudili spomin na legendarnega potapljača Enza Maiorca in njegovo srečanje z delfinom, ki sega onstran običajne človeške izkušnje z naravo. Maiorca je večkrat poudaril, da dokler se človek ne nauči spoštovati živalskega sveta in se z njim sporazumevati, ne bo poznal svojega pravega mesta na Zemlji. Čustven dogodek zato ostaja simbol spoštovanja živali, sožitja z naravo ter navdih za človeško odgovornost do okolja.
Italijanski potapljač Enzo Maiorca je za seboj pustil zapuščino modrosti in človečnosti, ki sega onkraj morskih globin.
Da je stik z okoljem še kako pomemben, nam je v pogovoru za vikend zgodbo dejal tudi ustvarjalec nakita tretje generacije Huberto Široka, sin Parižanke in Slovenca, ki je v iskanju nečesa večjega iz Jugoslavije pobegnil v Pariz in se tam zaljubil, nato pa je družina leta 1963 zaživela v očetovi hiši na Bledu. Kot pravi, je na Bledu našel svoje zatočišče in svoj notranji mir. Le nekaj metrov oddaljen od Blejskega jezera, v nekaj kvadratnih metrov velikem ateljeju, zdaj že 40 let z uporabo starodavnih tehnik ustvarja unikaten nakit, s katerim osrečuje ljudi, ti pa svojo srečo širijo naprej. Celoten intervju preberite tukaj.
Ustvarjalec nakita Huberto Široka
Birkin torbica: naključje, ki je postalo statusni simbol
Z vami pa nismo delili le zgodb ljudi, temveč tudi predmetov. Ena od zgodb je bila posvečena kultni torbici Birkin. Je ena sama beseda, ki pomeni več kot le torbica, pomeni status, naložbo in življenjski slog, po katerem hrepenijo mnogi. A zgodba o njenem nastanku se ni začela v oblikovalskem studiu, temveč na letalu, sredi povsem vsakdanjega trenutka, ko je igralki Jane Birkin padla torba, iz katere se je vsebina razsula po tleh. In ravno to naključje je rodilo eno največjih modnih ikon vseh časov. V članku smo razkrili vse, kar morate vedeti o tej prestižni torbici in njeni zgodbi.
Jane Birkin, ki je umrla leta 2023 pri 76 letih starosti, je v preteklosti večkrat pripovedovala zgodbo nastanka ikonične torbice, poimenovane po njej.
Center Rog: od tovarne do živahnega mestnega središča
Vikend zgodbo smo posvetili tudi nekdanji tovarni Rog, ki je v prenovljeni podobi kot Center Rog znova zaživela jeseni 2023 in postala novo mestno zbirališče, ki v duhu tovarne, kjer so nekoč izdelovali Rogova kolesa, še prej pa izdelke iz usnja in pisalne stroje, ostaja prostor produkcije in inovacije ter vsakodnevnega druženja. "Vrata so odprta vsem generacijam, hiša pa je vsak dan polna," je v intervjuju za Siol o dveh letih delovanja povedala direktorica centra Renata Zamida. "Mislim, da so Ljubljančani in Ljubljančanke hišo vzeli za svojo, odzivi so zelo lepi, turisti pa ostanejo kar odprtih ust, ko vidijo, kaj Ljubljana ponuja s Centrom Rog," je še dejala Zamida. Kako se srečujejo tradicija in sodobne tehnologije, rokodelstvo in digitalno oblikovanje, izkušeni mojstri in radovedni začetniki in kaj vse je mogoče početi v Rogu, smo razkrili v tem članku.
Renata Zamida: Center Rog je postal novo mestno zbirališče, hiša je vsak dan polna in to nas najbolj veseli.
Draž: 35 let pletenja, ki ni rezervirano le za zimo
Za našo vikend zgodbo je spregovorila tudi izkušena mojstrica Urška Draž, ki v svetu, v katerem se modni trendi menjujejo hitreje kot letni časi, ohranja ročno delo – pletenje. Pravi, da pletenine zanjo niso rezervirane le za zimo, saj dobro delujejo skozi različna obdobja. "Naše kolekcije temeljijo na pletenju vse leto. Materiale uporabljamo tako, da nam poleti dajejo zračnost in hlajenje, pozimi pa toploto. Pri tem se izogibamo stoodstotni volni ali kašmirju, saj številnim ljudem takšni materiali povzročajo nelagodje ali alergije, poleg tega se hitro pojavijo sledovi obrabe. Raje uporabljamo viskozo, bombaž in mešanice volne. Naš priljubljen material pa je tudi reciklirana viskoza, pridobljena iz plastičnih steklenic, saj je topla, kosmatena, pralna in ima plemenit videz. To je edini reciklirani material, ki ga uporabljamo, ker ponuja toliko prednosti," nam je med drugim zaupala Urška, ki že več kot 35 let skupaj z bratom Tomažem piše pletilsko zgodbo pod znamko Draž. Celotno zgodbo si preberite tukaj.
Urška in Tomaž Draž pletilsko zgodbo pišeta že več kot 35 let.
Sezonski nasveti z intervjuvanci
Varno na motor
V vikend zgodbah smo z vami delili tudi sezonske nasvete. V začetku meseca maja, ko se na cestah znova pojavijo motoristi, smo se pogovarjali z inštruktorjem varne vožnje pri AMZS Darkom Daljevićem. Kot je povedal, vsem motoristom v začetku sezone svetujejo osvežitveni tečaj v kakšnem od motorističnih klubov ali trening z inštruktorjem. Kaj vse na takšnih treningih počnejo v vadbenem centru na Vranskem in katere pasti najbolj prežijo na motocikliste, smo zbrali v reportaži.
"Štart sezone je vedno treba jemati z neko rezervo. Asfalt je zelo hladen," je kratko komentiral Daljević.
Mirni na poletne počitnice
Tik pred poletjem pa smo se po nasvet odpravili k psihoterapevtki Tanji Petrovi. Zanimalo nas je, kako se soočiti s pritiskom popolnih počitnic in kako ohraniti občutek notranjega miru. Takole je odgovorila psihoterapevtka.
"Občutek miru lahko najdemo povsod, tudi doma."
Razgibani v nov delovni dan
V času, ko dnevi minevajo v hitenju med službenimi obveznostmi, skrbjo za družino in stalnimi digitalnimi dražljaji, je zavesten umik iz tega ritma ključen za ohranjanje psihofizičnega ravnovesja. Ravno zato se vse več ljudi zaveda pomena preprostih, a učinkovitih ritualov – gibanja, načrtovanja tedna in miselnega "reseta" –, ki ne pomagajo le pri počutju, temveč tudi pri odpornosti na stres in kakovosti življenja. V svet gibanja nas je s svojo lahkotnostjo popeljala športnica in trenerka Leni Fafangel, ki v vsakdanjem delu znova dokazuje, da je gibanje lahko dostopno in prijetno za vsakogar – in predvsem ključna naložba vase.
Leni Fafangel, lastnica in direktorica športnega centra Lesport v Kopru, bivša tekmovalka v triatlonu in odvisnica od športa, je med tistimi, ki gibanje razumejo kot ključno orodje za ohranjanje ravnovesja.
Kako po gobe
Meseca avgusta, ko se začne sezona gobarjenja, pa smo se pogovarjali s poznavalcem užitnih divjih rastlin in gob in gobarskim determinatorjem Jožetom Podbojem. Razkril je mnoge skrivnosti o gobah, zlatih pravilih gobarjenja in tudi pasteh, ki nam lahko zagrenijo okus ali pa so celo usodne. Odgovoril je tudi na vprašanje, ali je eden najbolj znanih stavkov "Gobe najbolj rastejo po dežju" mit ali dejansko resnica.
Jože Podboj je odličen poznavalec užitnih divjih rastlin in gob. Je gobarski determinator in obenem tudi strastni fotograf, ki ima v svoji zbirki nekaj tisoč fotografij.
Zgodbe ljudi, ki jih je življenje opozorilo, da je čas za spremembo
Mlada mamica v dobrih dveh letih brez strogih diet izgubila kar 60 kilogramov
Mlada mamica dveh otrok Katarina Oman je z nami delila izpoved o tem, kako je v dobrih dveh letih izgubila kar 60 kilogramov – brez strogih diet, brez odrekanja in brez popolnih pogojev za spremembo. Pod imenom Avo Kati na Instagramu deli svojo pot – iskreno, ranljivo in navdihujoče. Kaj vse je v življenju spremenila in kako je njena pot potekala, je povedala za Siol.net.
Ko je Katarina Oman, na Instagramu poznana kot Avo Kati, sredi vsakdanjega kaosa med pleničkami in otroškimi obroki tehtala več kot 140 kilogramov, se je odločila, da si želi nekaj več – zase, za svoja sinova, za boljše življenje. S svojo zgodbo danes navdihuje več tisoč sledilcev na družbenih omrežjih.
S pomočjo umetne inteligence preoblikovala navade in izgubila več kot 60 kilogramov
Neverjetno življenjsko zgodbo nam je predstavila tudi Valerija Zabret, raziskovala umetne nevronske mreže, višja vojaška uslužbenka na ministrstvu za obrambo, v umetnosti znana pod psevdonimom Valerie Wolf Gang. Je intermedijska umetnica, raziskovalka in pedagoginja, habilitirana kot asistentka profesorica na Univerzi v Novi Gorici, kjer uči sodobno umetnost in nove medije. Da bi bolje razumela umetno inteligenco, je ugotovila, da lahko ista načela uporabi tudi pri sebi: postopno učenje, ponavljanje, popravki in vztrajnost. V nekaj letih je preoblikovala navade in odnos do telesa ter izgubila več kot 60 kilogramov. "Ni šlo le za fizično spremembo, ampak za reprogramiranje miselnih procesov," pravi danes. Ta osebni preobrat jo je počasi privedel do vojske: najprej zaradi zanimanja za psihološke mehanizme odločanja, nato pa tudi skozi dejanska urjenja, kjer je disciplino iz osebne preobrazbe prenesla v povsem novo okolje. Njeno celotno zgodbo preberite na tej povezavi.
Valerija prihaja iz sveta umetnosti, raziskav in mednarodnih projektov, zdaj pa v Slovenski vojski odpira vprašanja etike in odgovorne rabe umetne inteligence.
