Video: Gostinci po šestih letih prepovedi kajenja vendarle zadovoljni

Pred šestimi leti je začela veljati sprememba protikadilske zakonodaje, s katero je bilo prepovedano kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih.

Kadi manj ljudi kot pred prepovedjo

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) primerjava raziskav iz let 2007 in 2011–2012 kaže, da se je delež kadilcev med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, po uveljavitvi prepovedi kajenja znižal z 29,3 odstotka na 24 odstotkov. Delež se je znižal skupno in pri obeh spolih, a ne v vseh starostnih skupinah, saj sprememb niso zaznali v starostni skupini od 15 do 24 let.

Med letoma 2008 in 2012 se je delež kadilcev povečal, in sicer predvsem na račun zvišanja deleža kadilk med ženskami. Izhodiščna raven deleža kadilcev kljub temu ni bila dosežena, raziskave pa kažejo tudi, da je delež kadilcev še vedno večji med moškimi kot med ženskami.

Med mladostniki je slika malce drugačne. Pri njih je obseg kajenja pomembno upadel med letoma 2002 in 2007. Pozneje, od 2006 do 2010, se obseg kajenja med fanti ni spreminjal, medtem ko je med dekleti delež kadilk narasel. Obseg kajenja se tudi med mladostniki ni vrnil na izhodiščno raven v letu 2002. Zadnji podatki kažejo, da vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi približno petina 15-letnikov, med spoloma pri tem ni razlik.

Uporaba tobaka vsako leto vzrok smrti skoraj 3.600 Slovencev

"Lahko torej sklenemo, da so deleži kadilcev med odraslimi manjši, kot so bili pred prepovedjo kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, a naraščajo, in sicer med ženskami. Med mladostniki se je obseg kajenja zmanjšal pred prepovedjo, pozneje pa se med fanti ni spreminjal, medtem ko se je med dekleti delež kadilk povečal, vendar v nobenem primeru ni dosegel izhodiščne ravni pred zniževanjem," poudarjajo na IVZ-ju.

Po njihovih besedah je uporaba tobaka vsako leto vzrok smrti skoraj 3.600 Slovencev, od tega skoraj 900 že pred 60. letom starosti. Med prebivalci, starimi od 30 do 44 let, zaradi kajenja umre skoraj sto oseb, med starimi od 45 do 59 let pa skoraj 800.

Stroka podpira ostrejšo zakonodajo

Z IVZ-ja so nam posredovali tudi nabor številnih ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti za zmanjšanje deleža kadilcev. Katere od teh ukrepov bo država sprejela, je po njihovih besedah odvisno od zakonodajalca, "vsekakor pa stroka podpira ostrejšo zakonodajo".

Poleg prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih med učinkovite ukrepe med drugim uvrščajo višanje obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, prepoved oglaševanja, ozaveščanje o škodljivosti in nevarnostih uporabe tobaka, predvsem velike medijske kampanje, ustrezna opozorila na tobačnih izdelkih, pomoč pri opuščanju kajenja, nadzor nad vsebnostjo tobačnih izdelkov, nadzor nad embalažo in označevanjem tobačnih izdelkov ter omejitve dostopa do tobačnih izdelkov za mlade.

Gostinci se nad prepovedjo kajenja ne pritožujejo več

Zakonu so ob uveljavitvi nasprotovali številni gostinci, saj so se bali predvsem upada prometa, zato smo preverili, kako danes gledajo na protikadilski zakon.

V pubu Zlata ladjica v Ljubljani pravijo, da se je prepoved kajenja na začetku nekoliko poznala pri prometu, danes pa razlike v prometu pred uveljavitvijo zakona in po njej ne opazijo več. Poudarjajo, da je bil zakon dobro sprejet in da ga ljudje spoštujejo. Dodajajo, da lahko številne prednosti zakona opazimo šele zdaj, ko gremo v kateri izmed tujih držav, ki nima tako stroge zakonodaje, v kakšen lokal, ki je popolnoma zakajen.

Tudi v ljubljanski kavarni Maček pojasnjujejo, da so imeli takoj po uveljavitvi zakonodaje manjši upad prometa. Kot pravijo, so na začetku pozimi izgubili nekaj strank, ki so bile navajene, da ob jutranji kavi in časopisu prižgejo cigaret. Po šestih letih, ko so se ljudje na spremembe pravil že navadili, upada prometa ne zaznavajo več.