Torek, 23. 7. 2019, 15.59
5 let, 5 mesecev
Veliko parlamentarno dvorano bi poimenovali po Bučarju, malo po Slaviču #foto
Predsednik Državnega zbora (DZ) Dejan Židan je predstavil prenovo male dvorane parlamenta, ki jo uporablja zlasti državni svet. Prenova dvorane, stare 60 let, je bila potrebna zaradi nefunkcionalnosti, tudi glasovalnih naprav. Pomurski poslanci pa bodo predlagali, da bi velika in mala dvorana parlamenta dobili ime: prva po Francetu Bučarju, druga po Matiji Slaviču.
Židan je v izjavi novinarjem v prostorih male dvorane danes spomnil, da stavba slovenskega parlamenta letos praznuje 60. obletnico. Mala dvorana je zadnji del parlamenta, ki ni bil v celoti obnovljen, ena najnovejših stvari v njej pa so bile glasovalne naprave, ki so zdaj stare 50 let. Ko so jih vgradili, so bile ene prvih glasovalnih naprav na svetu.
Nedelovanje glasovalnega sistema je bila tako največja nefunkcionalnost v dvorani in kot je pojasnil predsednik Državnega sveta (DS) Alojz Kovšca, se je včasih celo porajal dvom v pravilnost glasovanja. Vse skupaj je razpadalo, zaradi dotrajanosti tal je prihajalo tudi do spotikanja.
Mala dvorana je zadnji del parlamenta, ki ni bil v celoti obnovljen, ena najnovejših stvari v njej pa so bile glasovalne naprave, ki so zdaj stare 50 let. Ko so jih vgradili, so bile ene prvih glasovalnih naprav na svetu.
Obnova male dvorane bo stala okoli 1,4 milijona evrov
Obnova male dvorane se izvaja po načrtih iz let 2007 in 2008, stala bo nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, izvajajo jo slovenska podjetja. Prenova je potrebna tudi zaradi približevanja slovenskemu predsedovanju EU, saj bo tedaj del aktivnosti predvidoma potekalo v tej dvorani. Po načrtih bo imela dvorana 90 sedežev, opremljena bo podobno kot velika dvorana. Tako bo lahko služila tudi kot rezervna dvorana za zasedanje poslancev.
Prenova male dvorane, v kateri zaseda DS, včasih pa potekajo tudi aktivnosti civilne družbe, se je začela pred slabim tednom, zaključila se bo predvidoma do konca novembra. Namenu jo bodo slavnostno predali ob državnem prazniku 23. decembra. Pomemben del dvorane bo restavriran, prostor bo ohranil osnovne gabarite, ker je tudi spomeniško zaščiten. Nekateri deli dvorane bodo po prenovi hranjeni v treh muzejih.
Po načrtih bo imela dvorana 90 sedežev, opremljena bo podobno kot velika dvorana. Tako bo lahko služila tudi kot rezervna dvorana za zasedanje poslancev.
Malo dvorano bi poimenovali po Matiji Slaviču, veliko po Francetu Bučarju
Po Židanovih navedbah se je medtem v DZ pojavila želja, da najpomembnejše dvorane v parlamentu poimenujejo. Pomurski poslanci bodo vsem poslanskih skupinam pisno predlagali, da malo dvorano imenujejo po Matiji Slaviču, ki je po Židanovih besedah "verjetno najbolj odgovoren za to, da je pred 100 leti prišlo do priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu". Slavič, rojen 1877, je je bil sicer teolog, duhovnik, prevajalec in pedagog ter nekdanji rektor Univerze v Ljubljani.
Veliko dvorano, ki je stara 20 let, bi poimenovali po starosti slovenske politike Francetu Bučarju, sicer nekdanjemu predsedniku Skupščine RS. Za poimenovanje dvoran je sicer potrebno širše soglasje poslancev.
"DS gre med ljudi, to je zelo dobro"
Državni svetniki bodo v času prenove zasedali zlasti na terenu, medtem ko bodo nekatere seje potekale v veliki sejni sobi nasproti velike dvorane DZ. Kovšca je v izjavi novinarjem pojasnil, da jih kar nekaj inštitucij vabi v svoje prostore. "DS gre med ljudi, to je zelo dobro," je ugotavljal.
Zadovoljen nad prenovo se je tudi pošalil: "Nekomu je končno uspelo razdreti državni svet". Po njegovih ocenah to kaže na izboljšanje odnosov med DZ in DS, spomnil pa je tudi na številne posvete civilne družbe v mali dvorani. Tako predvidevajo, da bodo z obnovo dvorane zanjo postali še bolj zanimivi.
6