"Večji kot je umetnik, manj komplicira"

Ob tradicionalnem pestrem glasbenem programu mu daje čar tudi nastop vrhunskih solistov in drugih gostov. Na ponedeljkovem koncertu v unionski dvorani v Celju je znova sodelovala virtuozinja na violini, Anja Bukovec, ki jo je občinstvo za nastop nagradilo s stoječimi ovacijami. Nič manjšega navdušenja pa ni bil deležen tudi nastop Akademskega pevskega zbora Celje in Mešanega mladinskega pevskega zbora I. Gimnazije Celje ob izvedbi znamenitih Polovskih plesov iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina.

O koncertu, pripravah nanj, sodelovanju z gostujočimi umetniki in še drugih projektih v tem prazničnem času smo se pogovarjali z Matjažem Brežnikom, umetniškim vodjo in dirigentom Mladinskega simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje.

Kako ste izbirali program za koncert ob dejstvu, da bo solistka izjemna violinistka Anja Bukovec in ob sodelovanju dveh velikih zborov s skoraj stočlansko zasedbo? Naš tradicionalni novoletni koncert ima vsako leto neko rdečo nit. Ker smo povabili Anjo Bukovec, je bil v prvem delu koncerta poudarek na violinskih skladbah v povezavi z orkestrskimi skladbami, drugi del pa je minil bolj v vzhodnjaških, tudi orientalskih barvah. Za izvedbo takšnega monumentalnega dela, kot so Borodinovi Polovski plesi, je seveda treba ustvariti velik zborovski korpus, kar nam je uspelo z omenjenima zboroma, s katerima redno in sistematično sodelujemo. Pri pripravi programa pa vedno dajem poudarek tudi temu, da je na koncertu vselej kakšna skladba slovenskega avtorja. Tako sem letos našel že kar prezrt biser slovenske glasbene ustvarjalnosti, stavek iz Tatarske suite skladatelja Emila Adamiča. Upam, da bomo enkrat z orkestrom lahko izvedli tudi celotno suito.

Nastop Anje Bukovec je občinstvo dvignil na noge. Očitno sta z Anjo zadela pravi program? Z Anjo me osebno veže že kar dolgoletno prijateljstvo, pa ne samo osebno, ampak tudi z našim orkestrom. Z nami je kot solistka nastopila vsaj na desetih koncertih. Pred leti smo skupaj izvedli kompletne Vivaldijeve Štiri letne čase in nekaj kompozicij, ki jih zanjo pišeta angleški skladatelj Christoper Gunning in pa slovenski skladatelj Rok Golob. Anja je izredno prijazna in preprosta umetnica, ki se nekako zlije z mladimi glasbeniki iz našega orkestra. Z njimi ne sodeluje samo kot vrhunska violinistka, ampak jim tudi pomaga na vajah s kakšnimi pedagoškimi prijemi. Sodelovati z njo je za mlade glasbenike in tudi zame res en velik užitek.

Kako do takšnih vrhunskih izvajalcev v teh dneh, ko so najbrž prekomerno zasedeni s ponudbami? Z Anjo Bukovec smo se dogovorili, da bo Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje tudi letos nastopil na njenem tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, ki bo prihodnji četrtek v Unionski dvorani v Ljubljani. Zaradi tega smo se odločili, da bo Anja gostja našega letnega koncerta v Celju. Sicer se pa že eno leto prej dogovarjam za gostujoče soliste in program na tem osrednjem koncertu našega orkestra.

Bo na Anjinem koncertu v Ljubljani, ki bo letos že petič, tudi kakšen del iz celjskega koncerta? Na tem koncertu bo tudi večina del, ki smo jih izvedli v Celju, poleg tega pa še nekaj drugih kompozicij. Kot solista je Anja povabila tudi Ota Pestnerja, ki bo z orkestrom zapel nekaj božičnih skladb iz svetovne glasbene literature.

Poleg Anje Bukovec so v preteklih letih v Celju sodelovali tudi vrhunski operni pevci, kot sta Sabina Cvilak in Janez Lotrič, in še mnogi drugi. Imajo takšni vrhunski solisti kakšne posebne zahteve? Ugotovil sem, da kar zadeva programe in soliste, je najbolje, da sami izberejo program, to kar jim najbolj leži, ker to prinaša najboljšo izvedbo koncerta. Sicer pa gre pri njih za posrečeno simbiozo z našim orkestrom. Sestavljajo ga učenci, dijaki, študentje, tudi nekaj profesorjev, ampak večinoma gre za ljubitelje, ki pa to svoje poslanstvo opravljajo z zelo profesionalnimi merili. Vsi ti vrhunski solisti, ki jih omenjate, so zelo navdušeni, ko pridejo že na prvo vajo, ne le zaradi glasbenega doživetja, marveč predvsem zaradi toplega, domačega vzdušja, ko se znajdejo med mladimi glasbeniki, ki ga mogoče pri profesionalnih ansamblih ni. Kot primer lahko navedem Janeza Lotriča, ki je bil z nami na tridnevnih pripravah v Portorožu in bil tako navdušen, da je vseskozi častil celoten orkester (smeh, o. p.). Z leti sem tudi ugotovil, da večji kot je umetnik, manj komplicira.

Omenili ste Janeza Lotriča. Spomnim se novoletnega koncerta pred leti v celjski unionski dvorani, ko je za dodatek zapel Kekčevo pesem. Tako frenetičnega aplavza v Celju že dolgo ni bilo slišati. Pravi umetnik očitno ima ta občutek, kaj je treba narediti, da prevzame publiko? On je tudi navdušen planinec, doma iz gorenjskih koncev, iz Železnikov, Kekec pa je vedno hit in najbrž je takrat začutil, da bi pa to lahko bila prava stvar. Sicer pa ne gre za to, kaj bi publika želela: sprejme namreč vse, v kar ti verjameš, pa naj gre za najbolj sodobne, avantgardne kompozicije, ali pa za pop ali resno glasbo. Če izvajalec s svojo izvedbo dela prepriča, potem uspeh ne more izostati.

Da je ob koncu leta v božično-prednovoletnem času tako koncertov klasične glasbe kot tudi zabavne in ostalih zvrsti veliko, je dejstvo. Je morda te ponudbe celo preveč? Če govorim v slovenskem merilu, je ponudba res ogromna. Težko je reči, da je tega preveč, ker so vsi ti koncerti bolj ali manj izjemno obiskani. Moja želja pa je, da bi se ta publika v bolj velikem številu prikazala tudi na kakšnih drugih koncertih, ne samo v tem prazničnem novoletnem času.

Za praznične koncerte ob koncu leta se zdi, da so zanje primernejši lahkotnejši repertoarji, ljudje so namreč že bolj ali manj vsega naveličani, mar ne? A vendar, morda obstaja nevarnost, da ne bi glasba bila prelahka oziroma plehka? Programi so pač odvisni od umetniških vodij. Opažam, da se pri nas, glede na našo povezanost z Avstro-Ogrsko v preteklosti, veliko poslužujemo glasbenega programa dinastije Strauss. Primerno pa bi bilo, da bi tudi v Sloveniji našli nekaj podobnega. Res bi že bil čas, da se na novo orkestrirajo, "prearanžirajo" nekateri valčki Slavka Avsenika, ki jih prav slišim v orkestrskih izvedbah. Nekaj je bilo seveda tudi že narejenega na tem področju, za kar gre na primer zahvala našemu legendarnemu skladatelju Bojanu Adamiču, ki mu je uspel res krasen valček Spomin. Morali pa bi storiti še več. Zakaj pa ne bi namesto Ob lepi modri Donavi večkrat zaigrali skladbe V Mozirskem gaju.

AVDIO: O oblikovanju novoletnih koncertnih programov in koncertu orkestra Akord

Prisluhnite še avdio pogovoru z Matjažem Brežnikom, v katerem razmišlja o tem, kakšni glasbeni repertoarji so primerni za koncerte v božično-novoletnem času in predstavlja program novoletnih koncertov orkesta Akord iz Celja.