Ponedeljek, 12. 11. 2018, 10.59
6 let, 1 mesec
Vas, v kateri skoraj ni hiše brez rakavega bolnika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
Krajani Godešiča, naselja v občini Škofja Loka, opozarjajo na visoko onesnaženost zraka v njihovem okolju, ki prihaja iz industrijske cone na Trati. Kot navajajo, v kraju z nekaj manj kot 700 prebivalci "skoraj ni hiše, ki ne bi imela rakavega bolnika". Podatki merjenj sicer kažejo, da je onesnaženost v mejah dovoljenega, medtem ko inštitut za javno zdravje opozarja, da je že manjša izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko zdravju škodljiva.
Na problematiko onesnaženega zraka krajani Godešiča opozarjajo že dlje časa. Predvsem je glasen občinski svetnik Rolando Krajnik, ki poudarja, da ljudje na tem območju "dejansko vohajo onesnažen zrak, kar ni normalno. Ta pride iz industrijskih dimnikov v bližnji industrijski coni."
Občina Škofja Loka je lani vzpostavila mrežo za spremljanje kakovosti zraka, tako od januarja letos na petih lokacijah meri med drugim prašne delce, dušikove okside, ozon in ogljikov monoksid.
Vseh pet merilnih naprav kaže nizko stopnjo onesnaženosti, le na napravi na lokaciji Godešič občasno, predvsem ponoči in v zgodnjih jutranjih urah zazna zelo visoke urne vrednosti koncentracij trdih delcev.
Uradni podatki: vse v mejah dovoljenega
Uradno objavljeni so bili doslej le podatki meritev od začetka junija do začetka septembra letos. V tem času je naprava na Godešiču 59-krat zaznala izredno visoke urne vrednosti delcev PM10.
Najvišje so bile:
- 2. avgust ob 4. uri zjutraj: 569 μg/m3 (povprečje tistega dne 48,9 μg/m3),
- 6. junij ob 1. uri zjutraj: 304 μg/m3 (povprečje tistega dne 32,9 μg/m3)
- 22. julij ob 5. uri zjutraj: 266 μg/m3 (dnevno povprečje 34 μg/m3).
Uredba o kakovosti zraka sicer dnevne mejne vrednosti za delce PM10 ne določa, določena je zgolj za 24-urno povprečje. Dnevna meja je določena pri 50 mikrogramih na kubični meter, kar je v enem letu lahko preseženo do 35-krat.
Dnevno povprečje na merilni postaji v poletnih mesecih sicer nikoli ni presegalo te meje, je pa bilo nekajkrat blizu. Najbližje 2. avgusta, ko je doseglo 48,8 mikrograma trdih delcev na kubični meter.
Občina: ocene še ni mogoče podati
To izpostavljajo tudi na občini, kjer navajajo, da so bile povišane vrednosti časovno omejene le na nekaj ur, da niso povzročile čezmernega dnevnega onesnaženja in da "zato ne moremo govoriti o čezmernem onesnaženju zunanjega zraka na Godešiču".
Ker merilne naprave ne stojijo še niti eno leto, ocene kakovosti še ni mogoče podati. To bo možno šele po daljšem merilnem obdobju, ko bodo lahko primerjali podatke o zimski in letni sezoni. Takrat bodo lahko govorili tudi o vzrokih onesnaženja: industrija, promet ali individualna kurišča.
Merilna postaja na Godešiču.
Glede na to, da se dosedanji podatki meritev nanašajo zgolj na poletne mesece, individualna kurišča ne morejo biti vzrok za omenjene povišane vrednosti onesnaženja. Vzrok bi bil lahko sicer promet, saj se skozi Godešič dnevno na delo v Ljubljano vozijo prebivalci Škofje Loke ter obeh dolin, Selške in Poljanske.
A ta promet je zgoščen ob jutranjih in popoldanskih konicah, medtem ko ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, ko naprava zaznava najvišje vrednosti, mimo pelje komaj kakšen avto, poudarja Krajnik.
Največji onesnaževalec v občini Knauf Insulation
Vzrok gre tako lahko pripisati industrijskim obratom na Trati, ki stojijo slaba dva kilometra od Godešiča. "Po mojem mnenju je razlog podjetje Knauf Insulation. Ko sem opazoval njihov dimnik, sem opazil, kako se dim predvsem ob nizkem pritisku na določeni višini ustavi in začne valiti proti Godešiču," pravi Krajnik.
Da je podjetje Knauf Insulation "najpomembnejši vir emisij v zrak občini Škofja Loka", je razvidno tudi iz občinskega poročila Masno in koncentracijsko onesnaženje okolja.
Podjetje, ki je na slovenskem trgu največji proizvajalec izolacijskih materialov, je lani med drugim v zrak spustilo 13,4 tone skupnega prahu, 14 ton ogljikovega monoksida, skoraj 170 ton žveplovega dioksida ter 56 ton dušikovih oksidov.
Podjetje Knauf Insulation je bilo leta 2013 razglašeno za najhitreje rastoče slovensko podjetje.
So meritve dvakrat na leto verodostojne?
Poročilo sicer navaja, da so "vse izmerjene vrednosti pod mejnimi vrednostmi" in še, da je podjetje v zadnjih letih "bistveno zmanjšalo emisije".
To poudarjajo tudi v podjetju in dodajajo, da redno spremljajo dogajanja v proizvodnji in so jih v času povišanih parametrov PM10 na Godešiču vzeli še posebno pod drobnogled. "Opazili nismo nikakršne povezanosti. Hkrati opozarjamo, da je bila merilna naprava zaradi suma, da meritve niso regulirane, v septembru zamenjana in da so od takrat parametri bistveno drugačni in ne presegajo dovoljenih vrednosti," je dejal direktor Tomaž Lanišek.
Vendar Krajnik opozarja, da Agencija za okolje meritve emisij v zrak v posameznih podjetjih opravlja le dvakrat letno, kot je tudi razvidno iz poročila. "To so samo neki približki. Občina bi morala dati pobudo Arsu, naj ponovno meri vsak dan, le tako bomo vedeli, kaj vse gre ven iz te tovarne," poziva občinski svetnik.
Tveganje astme in poslabšanje kronične bolezni
Čeprav so po uradnih podatkih vsi rezultati meritev v mejah dovoljenega, pa na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da je zdravju škodljiva tudi že kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaževal zunanjega zraka. Predvsem povzroča draženje dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedek iz nosu.
Še posebej so pri kratkotrajni izpostavljenosti ogrožene ranljive skupine: otroci, bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi in dihalnimi obolenji ter starostniki. "Pri otrocih lahko kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam onesnaževal povzroči poslabšanje astme, pri starostnikih pa tudi poslabšanje kronične obstruktivne bolezni," opozarjajo na NIJZ.
"Na desni strani vasi ni hiše, ki ne bi imela raka"
Krajnik medtem opozarja tudi na razmeroma visoko obolevnost za rakom na Godešiču. "Dejansko na tem območju, predvsem na desni strani vasi, bližje industrijski coni ni nobene hiše, ki ni imela raka. Prijatelju so starši umrla za rakom. Umirali so tudi mladi."
"Dejansko na tem območju, predvsem na desni strani vasi, bližje industrijski coni ni nobene hiše, ki ni imela raka," opozarja občinski svetnik Rolando Krajnik.
Uradnih podatkov o stopnji obolevnosti in smrtnosti za rakom, ki bi jo lahko primerjali z drugimi kraji, sicer ni. Neuradno evidenco vodita Milena in Sandi Igličar, ki od leta 2006 spremljata število umrlih in vzroke smrti v vasi Godešič. "Podatke o vzroku smrti največkrat pridobiva iz pogovorov s svojci pokojnih, njihovimi prijatelji, in ne iz uradnih zdravstvenih evidenc," navaja Milena Igličar, sicer ginekologinja.
Med vzroki smrti izstopa rak trebušne slinavke
Godešič ima približno 640 prebivalcev, od začetka leta 2006 do konec oktobra letos je po njunih podatkih umrlo 85 Godešanov. Od tega jih je za posledicami rakastega obolenja umrlo 33, kar je 39 odstotkov. Med njimi jih je osem (24 odstotkov) umrlo za rakom trebušne slinavke.
Za primerjavo, v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada in Slovenskega registra raka (Slora) rakavo obolenje vzrok smrti v približno 30 odstotkih, rak trebušne slinavke pa med vsemi raki v šestih odstotkih.
"Vzorec na primeru vasi Godešič je seveda premajhen za natančne zaključke, kljub temu pa so razlike očitne. Predvsem kot vzrok smrti izstopa rak trebušne slinavke, kar med prebivalci Godešiča povzroča precejšnjo skrb," navaja Igličarjeva.
To so sicer zgolj podatki o smrtnosti, ne pa o obolevnosti.
Dodaja še, da ker med okolijskimi onesnaževalci ni jasno dokazanih povzročiteljev tega raka, zelo težko povezujemo onesnaženje s to boleznijo. "Menim, da je zelo prav, da se onesnaženost zraka meri čim bolj realno in da se bo na podlagi rezultatov tudi ustrezno ukrepalo. Zanimivo bi bilo, če bi kdo od študentov za kakšno raziskavo izbral to temo."
Po objavi članka so nam iz podjetja Knauf insulation poslali še en odziv, v katerem opozarjajo, da je bila merilna naprava na Godešiču v neurju 23. julija poškodovana, zato so bile meritve po tem datumu napačne. "Po zamenjavi merilne naprave so bile izmerjene vrednosti spet nizke, brez prekoračitev," so zapisali.
V nadaljevanju so nam še enkrat pojasnili, da v podjetju ves čas spremljajo meritve na vseh merilnih mestih v občini in v primeru kakršnih koli povečanih vrednosti nemudoma preverijo dogajanja v svoji proizvodnji. "Do sedaj teh povezav ob dvigu parametrov na Godešiču ni bilo, kar smo tudi večkrat komunicirali v občini. Glede na slabe izkušnje v preteklosti, ko smo bili vedno najprej mi obdolženi za vsak smrad v okolici, ne glede na njegov izvor, spremljamo tudi rožo vetrov in preverjamo možno vzorčno zvezo z meritvami. Študija vetrov kaže na to, da veter redko piha preko našega podjetja v smeri proti Godešiču, kar je še en dokaz, da je povezovanje Knauf Insulationa z občasnimi prekoračitvami mejnih vrednosti prašnih delcev povsem neosnovano. V kolikor bi bil Knauf Insulation izvor tovrstnega onesnaženja bi morali tega opaziti tudi na ostalih štirih merilnih mestih v občini Škofja Loka, kjer pa ne prihaja do povečanj," so navedli.
Dodajajo še: "Knauf Insulation spusti v zrak skupno manj kot 1,5 kg prahu na uro, kar je kar 50 odstotkov manj kot leta 2012, ko pa so študije zunanjih neodvisnih institucij pokazale da imisije prašnih delcev s strani Knauf Insulation predstavljajo manj kot 1odstotek celokupnih imisij prašnih delcev v občini Škofja Loka. Glavni izvor le-teh so mala kurišča in promet, kar je pokazala tudi študija.
Merimo vse z okoljevarstvenim dovoljenjem določene parametre kot so: prah, trdi delci (PM), CO, SOx, NOx, celokupno vsebnost organskih komponent, fenol, formaldehid in ostale zahtevane komponente. Redni monitoringi dokazujejo, da so parametri vedno znotraj z okoljevarstvenim dovoljenjem določenih mejnih vrednosti.
Kot podjetje, ki ima skrb za okolje med primarnimi cilji, sledimo implementaciji okoljsko najboljše razpoložljive tehnologije, redno vlagamo v čistilne naprave, kapacitete čistilnih filtrov so bile v zadnjih letih povečane za 4x, uporabljamo okoljsko manj obremenjujoče surovine in se ukvarjamo z razvojnimi projekti, ki bi prinesli še dodatno zmanjšanje našega obremenjevanja okolja."
18