Janez Janša
Torek, 9. 7. 2024, 16.59
6 dni, 16 ur
V zadevi Trenta bo o zahtevi za izločitev porotnikov odločalo vrhovno sodišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Ker so cel dan porabili za razčiščevanje okoliščin imenovanja senata in se je sodnica Posilovič na koncu le odločila, da odločitev o sestavi senata prepusti vrhovnemu sodišču, tožilca nista mogla predstaviti obtožnice.
Na celjskem sodišču bi se danes z branjem obtožnice moralo začeti sojenje prvaku SDS Janezu Janši ter soobtoženima, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in nekdanjemu prvemu možu Imosa Branku Kastelicu za domnevno sporne posle z zemljišči v Trenti. Po peturni pravni telovadbi bo vrhovno sodišče odločalo o izločitvi sodnikov porotnikov.
Obramba je, še preden sta specializirana državna tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk utegnila predstaviti obtožnico, izrazila dvom o postopku imenovanja obeh sodnikov porotnikov ter celo o imenovanju predsednice senata Cvetke Posilovič.
Sodni postopek je namreč sprva prevzel sodnik Marko Brišnik, ki pa je bil po tem, ko je obrambi pred časom že uspelo z zahtevo za izločitev dela dokazov, izločen iz senata. Po vrstnem redu bi morala vodenje senata prevzeti Mojca Turinek, ki pa se je izločila sama, zato je na vrsto prišla Posilovičeva.
Matoz na današnji obravnavi izražal dvom o nepristranskosti vseh treh članov senata
Zlasti Janšev zagovornik Franci Matoz je na današnji obravnavi izražal dvom o nepristranskosti vseh treh članov senata. Kljub temu da si je glede tega že pred obravnavo večkrat dopisoval s predsednico celjskega okrožnega sodišča Petro Giacomelli, je Matoz danes dosegel, da je predsednica postopek odločanja o sodnici in porotnikih prišla pojasnit kar na obravnavo.
Giacomellijeva je zatrdila, da se je sodišče pri imenovanju senata odločalo na podlagi sodnega reda. Predsednica senata Posilovičeva je po njenih besedah še edina od treh razpoložljivih sodnikov na celjskem sodišču, ki obravnava specializirane kazenske zadeve.
Zagotovila je tudi, da so se pri določitvi sodnikov porotnikov držali abecednega vrstnega reda, da pa so nekatere porotnike, ki bi prišli na vrsto, morali razbremeniti zaradi preobremenjenosti, saj imajo že številne druge porotniške obveznosti na njihovem sodišču.
Po vseh pojasnilih je sodnica Posilovič vztrajala pri današnjem začetku glavne obravnave. Sodišče si je vzelo še dodatno uro odmora zato, da je obramba dobila še pisna pojasnila predsednice sodišča, kljub temu pa je Matoz na koncu podal zahtevo za izločitev obeh sodnikov porotnikov, pa tudi predsednice sodišča iz postopka odločanja o imenovanju članov senata, o čemer bo zdaj odločalo vrhovno sodišče.
Tožilca nista mogla predstaviti obtožnice
Matoz je porotniku Andreju Volju namreč očital pristranskost, ker je pred dvema desetletjema v Šoštanju kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS, ki naj bi bila velika Janševa politična nasprotnica. O nepristranskosti porotnice Suzane Žinić pa je podvomil zaradi dejstva, da se je kot vodja pravne službe na Mestni občini Velenje zaposlila v času, ko je mestno upravo vodila aktualna ministrica za pravosodje in vidna članica SD Andreja Katič.
Tožilska stran se je sicer strinjala z obrambo, da mora biti izbira porotnikov in sodnikov jasna in predvidljiva, vendar pa v imenovanih članih senata ne vidi nobene pristranskosti. Tožilec Luka Moljk je pripomnil, da je porotnik Volk pred dvema letoma za poslanca kandidiral na listi Naše dežele, torej stranke Aleksandre Pivec, ki je bila tudi članica Janševe vlade. Porotnica Žinić pa da je na vprašanja obrambe jasno zatrdila, da z Andrejo Katič nikoli ni prijateljevala.
Ker so cel dan porabili za razčiščevanje okoliščin imenovanja senata in se je sodnica Posilovič na koncu le odločila, da odločitev o sestavi senata prepusti vrhovnemu sodišču, tožilca nista mogla predstaviti obtožnice.
Zadeva bi lahko absolutno zastarala v manj kot treh letih
Tožilec Valenčič je po obravnavi pojasnil, da so današnji manevri namenjeni izključno prizadevanjem za zastaranje postopka, verjame pa, da bo sodišče sledilo argumentaciji, ki jo je v dveh ne tako starih sodbah v podobnih primerih podalo ustavno sodišče. Ker je bilo kaznivo dejanje storjeno med marcem 2005 in februarjem 2007, bi zadeva lahko absolutno zastarala v manj kot treh letih.
Podrobnosti iz obtožnice bo tožilstvo sicer predstavilo, ko bo sodni proces stekel, za zdaj pa je jasno, da tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri tem dejanju. To naj bi storili s tem, ko je gospodarska družba enemu od obtoženih podarila določen znesek, darilo pa naj bi prikrili s prodajno pogodbo za nepremičnino v Trenti. Pri tem naj bi bila družba oškodovana za okoli sto tisoč evrov.
