V UKC Ljubljana 34-letniku zaradi covid-19 presadili pljuča #video

"To je bila prva presaditev pljuč zaradi posledic covid-19 v Sloveniji in ena izmed približno desetih doslej na svetu," je povedal predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo Tomaž Štupnik.

Ekipa UKC Ljubljana je opravila že šestnajsto presaditev pljuč v letošnjem letu. Pljuča so 34-letniku presadili pretekli teden, v noči s četrtka na petek, so sporočili iz ljubljanskega kliničnega centra.

Pri nekaterih bolnikih lahko pljuča ostanejo trajno uničena

Covid-19 povzroči pljučnico pri več kot polovici bolnikov, pri nekaterih so pljuča tako hudo bolna, da potrebujejo dodatni kisik ali celo mehanično ventilacijo.

Prizadeti deli pljuč si lahko po okužbi povsem opomorejo ali pa ostanejo trajno uničeni. Večina ljudi ima v pljučih dovolj rezerve, da lahko preživi tudi zgolj s polovičnim delovanjem, vendar pa se zmanjšanje pljučne funkcije vedno pokaže z zmanjšano telesno zmogljivostjo, npr. pri športnih aktivnostih, hoji navkreber, vzpenjanju po stopnicah ipd.

"V nekaterih primerih lahko pljučnica zaradi covid-19 nepovratno uniči celotna pljuča. Temu pravimo dokončna odpoved pljuč, bolnika pa lahko reši le presaditev pljuč darovalca," pojasnjenje Štupnik. 

Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana

Kri črpali iz telesa in jo nasičeno s kisikom vračali nazaj

Kot pojasnjujejo v UKC Ljubljana, je 34-letnik zbolel konec oktobra, kašljal je in imel povišano telesno temperaturo. Po približno tednu dni so se pojavile še težave z dihanjem, ki so hitro napredovale.

"Po desetih dneh zdravljenja in mehanske ventilacije so pljuča povsem odpovedala, zato so ga morali v Centru za intenzivno interno terapijo UKC Ljubljana priključiti na napravo za zunajtelesno membransko oksigenacijo (angl. extracorporeal membrane oxygenation – ECMO), s katero so preko zunajtelesne črpalke črpali kri iz telesa in jo nasičeno s kisikom vračali nazaj v telo," dodaja Štupnik.

Bolezen lahko pripelje do uničenja pljuč tudi pri mlajših bolnikih

Marko Noč, vodja kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, je povedal, da gre za bolnika, ki je bil star manj kot 40 let in je zbolel za covid-19. Sprva se je zdravil v eni od regionalnih bolnišnic, vendar klasično zdravljenje z umetno ventilacijo - umetnim predihavanjem ni bilo uspešno.

"Tako da je bil premeščen k nam za izventelesni krvni obtok. Če odpove zdravljenje z umetnim predihavanjem, je to edini način, s katerim lahko vzdržujemo življenje. Bolnika smo sprejeli, vzpostavili izventelesni krvni obtok, nakar je bil od njega popolnoma odvisen skoraj mesec dni, saj je šlo za popolno odpoved pljuč zaradi covid-19. Po enem mesecu je k sreči dočakal presaditev pljuč," je povedal Noč. 

Dodal je, da je covid-19 seveda pretežno bolezen starejših, "vendar lahko prizadene tudi mlajše bolnike, ravno te, ki so kandidati za izventelesni krvni obtok dobivamo v bolnišnico. Tako da vidimo tudi skrito plat covid-19, saj lahko ta bolezen pripelje do uničenja pljuč tudi pri mlajših bolnikih." 

"Zdaj je pred nami največja in najtežja naloga"

"Po štirih tednih zunajtelesne mebranske oksigenacije (ECMO) smo na žalost lahko le ugotovili, da so pljuča dokončno uničena, zato je bila potrebna presaditev. Zanjo so primerni samo tisti bolniki z dokončno odpovedjo pljuč, pri katerih vsi ostali organi delujejo normalno in so obenem dovolj mladi, da bodo lahko po posegu dobro okrevali," je povedal Štupnik.

Dodal je, da presaditev pljuč pri bolniku, ki je bil več tednov priključen na zunajtelesno mebransko oksigenacijo (ECMO), skriva številne nevarnosti in pasti. "Med drugim tudi možnost hude, včasih neobvladljive krvavitve, saj bolniki dobivajo heparin – zdravilo, s katerim preprečimo strjevanje krvi v ceveh in v napravi ECMO, obenem pa membrana za oksigenacijo krvi kvari krvne ploščice (trombocite), to so krvne celice, ki imajo osrednjo vlogo pri zaustavljanju krvavitev."

Dodaja, da so pri bolniku krvavitev dobro obvladali, presajena pljuča pa so takoj začela opravljati svojo funkcijo, zato so lahko z zunajtelesno mebransko oksigenacijo (ECMO) prenehali že v operacijski dvorani. "Sedaj je pred nami največja in najtežja naloga, ki bo lahko trajala tudi več mesecev: krepitev mišic, ki so v mesecu in pol izgubile večino svoje moči, najprej dihalnih mišic, da bo bolnik lahko popolnoma samostojno zadihal, nato pa še mišic rok, nog in trupa, da se bo lahko spet vrnil v običajno življenje," pojasnjuje Štupnik.

Primož Gradišek, vodja Oddelka za intenzivno terapijo - CIT, je povedal, da je med transplantacijo življenje pacienta v rokah anesteziologa in kirurga.

"Tako zaradi same narave transplantacije nadomeščamo delovanje pljuč in srca z aparatom za zunajtelesno podporo dihanju. Ko bolnik pride na naš oddelek, ga priklopimo na monitor življenjskih funkcij. Bolniki so v umetni komi dva do pet dni. Drugi dan naredimo bronhoskopijo, a preverimo, kako so nova pljuči prišita in povezana s sapnikom. Po nekaj dneh se bolnik začne prebujati in spontano dihati - stanje je še vedno kritično. V tem trenutku so pomembni respiratorni in lokomotorni fizioterapevti. Te pacienti so vsi imunsko oslabljeni, zato je nevarnost okužbe večja in jih izoliramo v posebnih sobah. Transplantacijskega programa nismo zmanjšali in zato si toliko bolj prizadevamo, da se umaknemo iz 47 let starih prostorov v nove prostore za intenzivno zdravljenje,” je dodal Gradišek.

Takšne operacije so do zdaj opravili le v velikih centrih

Kljub kadrovskim in prostorskim težavam zaradi epidemije covid-19 so letos v UKC Ljubljana presadili 116 organov v primerjavi s 95 v letu 2019.

"Pričakujemo še kakšno transplantacijo do konca leta. Vsaka presaditev zahteva poseben dogovor, saj je treba preveriti, ali imamo za prejemnika dovolj prostora in dovolj kadra, da smo uspešni. S transplantacijsko dejavnostjo presaditve pljuč smo začeli konec leta 2018 in smo dosegli popolno samostojnost. Presaditev pri covidnem bolniku je že bila opravljena na svetu v parih primerih, vendar so to posamezni primeri v velikih centrih, zato smo na to izredno ponosni. Seveda je bilo mogoče, ker smo dobili tako ustreznega darovalca kot prostor in ekipo. Zato smo zelo ponosni na strašanski napredek programa transplantacije pljuč,” je povedal Ivan Kneževič, vodja transplantacije dejavnosti v UKC Ljubljana.