V soseski BS3 zasebno podjetje zaračunava za uporabo javnih cest

Na javnih cestah – Trebinjski, Puhovi, Reboljevi in Maroltovi ulici – v soseski BS3 v Ljubljani od 4. novembra lani spet delujejo zapornice. Po navedbah podjetja SPL postavljene zapornice lastnikov v ničemer ne ovirajo pri dostopu do stanovanj, ta naj bi bil mogoč kadarkoli. Nasprotniki vzpostavljenega sistema pa opozarjajo, da to ne drži. Zapornice naj bi bile postavljene nezakonito.

Brez kartic ne gre Lastniki garaž na teh ulicah dobijo kartice za odpiranje zapornic brezplačno, morajo pa kljub temu pristati na to, da SPL z videonadzornim sistemom snema njihove prihode in odhode iz naselja.

Lastniki stanovanj pa morajo, če želijo pridobiti kartico, s podjetjem SPL skleniti pogodbo. S podpisom se prebivalci strinjajo, da so ure obiskov omejene na 40 ur na mesec ter da se že vnaprej odpovedujejo vsakršnim tožbam glede motenja posesti zaradi zapornic. Če uporabnikom iz kateregakoli razloga kartico blokirajo, naselja ne morejo zapustiti.

Najprej je zapornice upravljalo JP LPT Zgodba se je začela oktobra 2010, ko se je nekaj prebivalcev soseske BS3 zbralo na sestanku z županom Zoranom Jankovićem in vodjo Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) pri MOL Ireno Razpotnik, da bi MOL uredila težavo parkiranja s postavitvijo zapornic. Župan je nato pooblastil Javno podjetje ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT), da v imenu MOL izvede prometno ureditev teh ulic z avtomatskimi zapornicami in s sistemom pristopnega nadzora, in sicer na podlagi "vloge, ki jo je na MOL naslovil koordinacijski odbor v imenu etažnih lastnikov (predsedniki koordinacij etažnih lastnikov ter predsedniki nadzornih odborov v BS3)".

Koordinacijski odbor brez pooblastil Naši sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, opozarjajo, da se po mnenju ministrstva za infrastrukturo in prostor nadzorni odbori in njihovi predsedniki po zakonu ne bi smeli predstavljati kot zastopniki etažnih lastnikov in odločati v njihovem imenu, sploh pa ne v tem primeru, ko gre za postavitev zapornic na javni cesti. Teh pooblastil jim namreč zakon ne daje. Postavitev zapornic pa je bila po njihovih besedah v vsakem primeru nezakonita, saj MOL za to ni imela podlage v občinskih odlokih.

"Ta organizacijski odbor in njegova vloga sta definirani v pogodbi," pojasnjuje Zore Lukin, član koordinacijskega odbora BS3 za parkiranje in dodaja, da so pooblastila koordinacijskemu odboru prebivalci dali s podpisom pogodbe sredi leta 2014. Priznava pa, da je odbor začel delovati že leta 2010.

Cest nihče ne ureja Marca 2011 so bile zapornice na navedenih ulicah postavljene, po poročanju Žurnala24 pa je Zore Lukin takrat dejal, da gre za začasno ureditev za eno leto. "V ceno bodo vključeni tudi sanacija dveh parkirišč, ki sta pod vodo, stebrički, rekonstrukcija cest ter sistem s 24-urnim nadzorom, osvetljavo in kamerami," je takrat pojasnil.

Danes sta parkirišči še vedno neurejeni in ob dežju pod vodo, ceste pa od takrat nedotaknjene. Ceste pozimi niso niti splužene. Tudi z MOL so nam sporočili, da od postavitve zapornic naprej zimske službe in letnega vzdrževanja ne izvajajo več.

Uspešna tožba in dvig zapornic Okrajno sodišče v Ljubljani je z dvema sklepoma odločilo, da za postavitev zapornic ni bilo ustrezne pravne podlage oziroma da je bilo navedeno poseganje MOL nedopustno. Takrat se je spremenil prometni režim na tem območju, zapornice so nehale delovati. Sodišče je odločilo tudi, da tožena stranka, torej JP LPT, ni ustrezno dokazala, da je koordinacijski odbor dejansko bil pooblaščeni predstavnik zadostne večine etažnih lastnikov naselja BS3. Odbor se je po tem razpustil, a je bil na pobudo MOL spet vzpostavljen.

Konec leta 2013 je koordinacijski odbor začel postopek za iskanje novega upravitelja zapornic. Stanovalci so v nabiralnik dobili anketo, na kateri sta bili le dve možnosti – obkrožili so lahko podjetji Sintal-Eko ali SPL, niso pa mogli izraziti nestrinjanja s sistemom izbora ali predlagati drugačne poti za ureditev problematike. Po podatkih Zoreta Lukina je glasovalo manj kot 50 odstotkov upravičencev, koordinacijski odbor pa je ugotovil, da je bilo izbrano podjetje SPL.

Kdo je lastnik zapornic? Etažni lastniki, ki so želeli pridobiti kartice, so tako podpisali pogodbo s SPL. Pogoja, da začne pogodba veljati, sta bila, da jo podpiše vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov in da MOL zapornice preda etažnim lastnikom kot njihovo skupno premoženje. Po podatkih SPL je pogodbo podpisalo več kot 82 odstotkov lastnikov stanovanj.

Posebno poglavje je tudi lastništvo zapornic. Po mnenju koordinacijskega odbora in MOL so last vsakokratnih etažnih lastnikov. Po mnenju nekaterih drugih prebivalcev pa so zapornice v skladu z zakonom o cestah del prometne opreme za vodenje prometa in zato sestavni del javne ceste.

Nihče ne ukrepa Nekaj nasprotnikov opisanega upravljanja zapornic, ki se zavzemajo za "smiselno in zakonito ureditev problematike parkiranja v BS3", se je v vseh teh letih obrnilo na: - policijo, - mestno redarstvo, - inšpektorat MOL, - informacijskega pooblaščenca, - varuha človekovih pravic, - stanovanjsko inšpekcijo, - tržni inšpektorat, - vložili pa so tudi več tožb.

Na MOL se s težavo ne bodo ukvarjali Z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet pri MOL so odgovorili, da MOL in JP LPT v pravna razmerja med etažnimi lastniki ne smeta posegati, saj gre za obligacijska razmerja med etažnimi lastniki in pravno osebo, ki upravlja zapornice.

"To ni res – mestna občina je dolžna poseči po Zakonu o cestah, ker gre za občinske ceste," trdijo nekateri prebivalci.

Cena v prihodnje naj ne bi presegla dvajset evrov "Težko napovem, a če bi delali z dobro voljo, cena kartic za prihodnje leto nikakor ne bi smela preseči 20 evrov na leto. Govoriti, da s tem ljudje niso zadovoljni, tisti, ki vejo, koliko to stane drugje … Težko to sprejmem," komentira Lukin. "A razumem, ne ustreza vsakomur. Nekateri imajo težave, poskušamo jih reševati. Pričakoval pa bi nek normalen, kulturni dialog," dodaja.

Nasprotniki trenutnega sistema odgovarjajo, da glavna težava zapornic ni v višini plačila za kartico. "Predvsem pa ne gre za parkiranje, ampak za uporabo javnih cest, po katerih bi morali imeti neoviran dostop do stanovanj oziroma garaž, brez kakršnegakoli obligacijskega razmerja s tretjimi osebami."

Poudarjajo, da načini za rešitev problematike parkiranja obstajajo, a MOL o njih noče slišati. "S protipravnim delovanjem s pomočjo SPL in določenih sosedov so dosegli, da zdaj sami 'na črno' financiramo zapornice in vzdrževanje ulic. MOL si ob pomoči policije in mestnega redarstva zatiska oči."

"Kdaj se bodo pristojni odzvali?" Danes je parkirne gneče v BS3 podnevi res manj kot prej, ko so dnevni migranti zapolnili sosesko. A parkirnih mest je ob večerih še vedno premalo. Naši sogovorniki postavitvi zapornic ne nasprotujejo, menijo pa, da je nedopustno, da nekdo na javni cesti vsiljuje nezakonite rešitve, ki ne rešujejo osnovne težave, ampak povzročajo predvsem nove težave.