Torek, 29. 5. 2018, 21.03
5 let, 11 mesecev
V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Vsak dan kri daruje okoli 300 ljudi, potrebujemo pa najmanj 350 darovalcev, da zagotovimo normalno zdravljenje bolnikov s krvjo, saj zanjo še nimamo ustreznega nadomestila.
Kri rešuje življenja, samo en krvodajalec lahko pomaga več bolnikom hkrati. In to s pomočjo predelave krvi. Odvzeto kri namreč ločijo s centrifugiranjem in stiskanjem.
"Iz polne vrečke krvi pridobimo enoto koncentrirani eritoriciti to so rdeče krvničke za prenos kisika dobimo trombocite krvne ploščice, ki sodelujejo pri strjevanju in pa plazmo, ki jo potrebujemo za posebne postopke," je v oddaji Dan. na Planet TV pojasnjevala Polonca Mali, strokovna direktorica Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.
Kri Slovenec potrebuje vsakih pet minut
Ločijo jih zato, da lahko bolnik prejme samo tisto sestavino krvi, ki jo takrat potrebuje. In v Sloveniji jo nekdo potrebuje vsakih pet minut.
"Vsak dan moramo privabiti približno 300, 350 krvodajalcev na krvodajalske akcije in to je zelo pomembno, da so te dobro načrtovane, ker moški lahko damo kri na vsake tri mesece, ženske pa na štiri," je povedal Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.
Načrtovane morajo biti tudi zato, ker morajo zaloge krvi stalno obnavljati. Rok trajanja je natančno določen.
"Koncentrirane eritrocite rdeče krvničke imajo rok trajanja do enega meseca, trombocite krvne ploščice pa žal samo pet do sedem dni, medtem ko plazmo lahko hranimo dve leti," je razlagala Malijeva.
Kri potuje po 700 metrov dolgi cevi
Preden jo shranijo v posebne hladilnike in komore, ki so temperaturno ter vlažnostno nadzorovane, poteka še testiranje krvi na označevalce okužb.
"Če so laboratorijski izvidi ustrezni, predelana kri čaka na naročila. In največ jih dobijo od kirurške klinike. Po 700 metrov dolgi cevi, povezani z UKC Ljubljana, prispe v približno petih minutah," potek opisuje Malijeva.
Do bolnika jo dostavijo tudi v posebnih hladilnih torbah, da se krvne celice med potjo ne bi poškodovale.
V Sloveniji ima sicer najmanj ljudi AB negativno krvno skupino. A trenutne zaloge krvi kažejo, da najbolj primanjkuje nula negativne krvne skupine.
"Naše zaloge so se znižale na tisto mejo ko moramo skrbeti in napolniti zaloge, da se ne bi dogodilo, da bi krvi zmanjkalo," opozarja Malijeva. Za zdaj se jim v 70 letih še ni zgodilo, da bi krvi zmanjkalo.
"Zato je pomembno, da podjetja, šole, društva, ustanove, takrat, ko je krvodajalska akcija pustijo svoje zaposlene in da je obisk na krvodajalskih akcijah dober," si želi Novak.
Največ ljudi ima krvno skupino A
Do danes so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin. Najbolj poznan pa je osnovni sistem AB0, ki ga je leta 1900 odkril dr. Karel Landsteiner. Krvno skupino A ima približno 40 odstotkov krvodajalcev, 0 38 odstotkov, B 15 odstotkov in skupino AB okoli 7 odstotkov krvodajalcev.
Medicinska teorija je že pred več kot šestdesetimi leti prikazala, kako so naše krvne skupine po sistemu AB0 pod vplivom genov. Lahko vplivajo na naše tveganje za številne bolezni, vključno z boleznimi srca, nekaterimi oblikami raka in alergijskimi motnjami.
- Pri osebah s krvno skupino 0 je najmanjša verjetnost krvnih strdkov.
- Pri ljudeh s krvno skupino 0 je najmanjša verjetnost raka na želodcu, največja pa je pri tistih s krvno skupino A.
- Čir na želodcu se pogosteje pojavlja pri posameznikih s krvnima skupinama A ali AB kot pri tistih s krvno skupino 0.
- Pri posameznikih s krvno skupino 0 je za 23 odstotkov manjša verjetnost srčnih bolezni v primerjavi z drugimi, kar je pokazala ena od študij univerze Harvard.
- Tudi kar zadeva raka ščitnice, je zmagovalka krvna skupina 0. Vse druge skupine imajo znatno večjo verjetnost za razvoj bolezni.
Lahko s izbrano prehrano res vplivamo na svoje zdravje?
Zamisel o tem, da bi morali ljudje z različnimi krvnimi skupinami jesti različno hrano, ima po svetu in tudi pri nas kar nekaj privržencev, čeprav ji uradna medicina še očita šibke znanstvene temelje. A zagovorniki pravijo, da s pravilno prehrano glede na svojo krvno skupino neposredno vplivamo na svoje zdravje. Več pa v zgornjem videoprispevku.
Prehranjevanje po krvnih skupinah ni znanstveno utemeljeno. To je bil takojšen odgovor javnih zdravstvenih institucij, na katere smo se obrnili. Bolj kot na t. i. prehranjevanje po krvnih skupinah uradna medicina prisega na nutrigenomiko. Ta na podlagi genetske analize svetuje prilagajanje posameznikove prehrane njegovemu genskemu ustroju. Tako so nam povedali na Nacionalnem inštitut za javno zdravje. Da idealnega hranjenja ne moremo določati samo na podlagi krvnih skupin, pa pove zdravnik uradne in kitajske medicine Petar Papuga. In da so krvne skupine lahko študijska iztočnica.
