V Ljubljani nizka volilna udeležba, v Ankaranu visoka

Najvišja je bila volilna udeležba v Občini Sveti Andraž, in sicer 70,35-odstotna, najnižja pa v Občini Kungota in Mestni Občini Celje, kjer je na volišča do 16. ure odšlo 21,62 odstotka volilnih upravičencev. Nizka udeležba je bila tudi v Občini Ljubljana, na volišče je do 16. ure prišlo 23,06 odstotka volivcev.

Leta 2010 do 16. ure neuradno 37,58-odstotna volilna udeležba Leta 2010 je na lokalnih volitvah do 16. ure od 1.636.145 volilnih upravičencev glasovalo 614.869 ljudi, kar je predstavljalo 37,58-odstotno udeležbo. Udeležba samo v mestnih občinah je bila nekoliko nižja - 31,21-odstotna. Do 16. ure je takrat v Mestni občini Ljubljana glasovalo 28,15 odstotka, v Mariboru pa 31,21 odstotka volilnih upravičencev. V Celju je prišlo volit 28,19 odstotka, v Kranju pa 30,48 odstotka volivcev.

Tokrat prvič volijo volivci v novoustanovljeni Občini Ankaran. Udeležba je bila veliko višja od povprečja, in sicer kar 55,51-odstotna.

Današnje redne lokalne volitve pomenijo začetek konca petega mandata občinskih organov po reformi lokalne samouprave leta 1993. Število občin se je v tem času povečalo s prvotnih 147 v letu 1994 na skupno 212. Zadnja je bila ustanovljena Občina Ankaran, ki bo začela delovati po konstituiranju občinskih organov, finančno pa 1. januarja prihodnje leto, navajajo na ministrstvu.

Kot še dodajajo, v 63 občinah, torej skoraj tretjini vseh občin, občinski svet volijo po večinskem volilnem sistemu, v preostalih pa po proporcionalnem. Na volitvah bo poleg 212 županov izvoljenih še 3336 članov občinskih svetov, od tega v 19 občinah en romski svetnik, v štirih obalnih občinah skupno devet predstavnikov italijanske narodne skupnosti in v petih občinah v Pomurju sedem predstavnikov madžarske narodne skupnosti.

Volilno pravico ima približno trikrat več tujcev kot pred štirimi leti Novost tokratnih lokalnih volitev je, da ima volilno pravico približno trikrat več tujcev kot pred štirimi leti, skupno po oceni ministrstva za javno upravo 73.822 oseb. To je posledica spremenjenega zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom držav članic EU omogoča, da volijo in so voljeni v občinski svet takoj, ko se stalno ali začasno prijavijo. Do zdaj so morali imeti v Sloveniji najmanj pet let prijavljeno stalno prebivališče, kar je bilo v nasprotju z evropsko direktivo, ki ureja volilno pravico.

Državljani t. i. tretjih držav imajo - pod pogojem, da imajo stalno prebivališče v Sloveniji najmanj pet let - pravico voliti na lokalnih volitvah, kandidirati pa ne, še pojasnjujejo na ministrstvu.

Morebitni drugi krog 19. oktobra Za županske stolčke se skupno potegujejo 703 kandidati, za okoli 3400 mest v občinskih in mestnih svetih je kandidatov 23.328, za svete četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti pa 14.686. V devetih občinah bodo v občinski svet volili tudi predstavnike narodnih skupnosti, v 19 občinah pa predstavnika romske skupnosti.

Tam, kjer nobenemu od kandidatov v prvem krogu ne bo uspelo zbrati večine glasov, bo o županu odločal drugi krog, ki bo predvidoma 19. oktobra. V njem se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prem krogu najuspešnejša. Zadnji zagotovo ne bo potreben v nekaj manj kot polovici občin; v 36 je namreč le en županski kandidat, v 63 sta kandidata dva. Na zadnjih rednih lokalnih volitvah pred štirimi leti je bilo v prvem krogu izvoljenih 134 županov.

Do zdaj 119 prijav domnevnih kršitev volilnega molka Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka v petek opolnoči do danes do 15. ure sprejela 119 prijav domnevnih kršitev volilnega molka. Na podlagi teh prijav bo inšpektorat v 18 primerih uvedel postopek o prekršku. Ostale primere še preučujejo, so pojasnili na ministrstvu.

Skupno je sicer dežurna služba danes do 15. ure prejela 171 klicev, a v 52 primerih ni šlo za prijave kršitev volilnega molka, pravijo na ministrstvu. Volilni molk velja vse do zaprtja volišč V petek opolnoči se je začel volilni molk pred današnjimi lokalnimi volitvami. Vse do zaprtja volišč ob 19. uri je prepovedano vsakršno nagovarjanje volivk in volivcev, za kršitelje pa zakon predvideva globe.

Kot pred vsakimi volitvami je domnevne kršitve volilnega molka mogoče prijaviti dežurni službi notranjega ministrstva, in sicer na telefonski številki 080 12 00 in 080 21 13.

Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 150 do 400 evrov, za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje od 150 do 600 evrov ter za organizatorja volilne kampanje od 700 do 3000 evrov.