V DZ ustanovljena skupina za pomoč pri pripravi ustavnih sprememb pri imenovanju vlade

Predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesli na predsednika republike, so v parlamentarni postopek v začetku aprila vložile poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in NSi. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti.

Predlog ustavnih sprememb sicer odpravlja možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade.

Po predlogu sprememb z zakonom tudi ne bi več urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh za zdaj nimajo. V SDS, kjer so v preteklosti že večkrat predlagali, da bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo, do predloga so zadržani tudi v Levici.

Omenjen predlog ustavnih sprememb je sicer eden od treh vloženih v parlamentarni postopek v tem sklicu DZ. Koalicija je namreč v postopek vložila tudi predlog ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov, s katerimi predlagajo prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Vlada pa je v DZ poslala besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave, s katerimi bi uvedli diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev in tako zagotovili boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, hitrejše in bolj učinkovito varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.