V akciji nadzora lani iz nezakonitega ujetništva v naravo izpustili 15 ptic

Akcijo nadzora je inšpektorat zasnoval skupaj z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pri nadzorih pa so sodelovali tudi sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so izvedli obročkanje ptic, izpuščenih v naravo.

V okviru akcije so kršitve ugotovili v 16 inšpekcijskih postopkih, v 17 postopkih kršitev niso ugotovili, v devetih pa je postopek še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja. Skupno so inšpektorji, kot omenjeno, uvedli 14 prekrškovnih postopkov, piše STA.

Najpogosteje ugotovljena kršitev je bila nezakonito zadrževanje prostoživečih ptic v ujetništvu, teh kršitev je bilo 11. Sledita nezakonita gojitev, ugotovili so pet tovrstnih kršitev, in nezakonit odvzem iz narave, kar so inšpektorji ugotovili v štirih primerih. Dvakrat so inšpektorji obravnavali prodajo preparata oz. nagačene ptice in uničenje lastovičjih gnezd, po enkrat pa prodajo živega laboda in pobeg v naravo.

V inšpekcijskih postopkih so v naravo izpustili 15 ptic, ki so jih zavezanci nezakonito zadrževali v ujetništvu, so danes sporočili z Inšpektorata RS za okolje in prostor.

Brez dovoljenja gojil večje število ptic

V okviru akcije je bil zaenkrat ugotovljen le en kršitelj, ki je brez dovoljenja gojil večje število ptic, sicer je šlo pri zavezancih, kjer so odkrili kršitve, večinoma za majhno število osebkov in prav tako majhno število kletk, kamor bi lahko nameščali potencialno ujete ptice, piše STA.

Pri zavezancih, torej tistih, ki imajo dovoljenje za gojitev, inšpektorji v glavnem niso odkrili kršitev. Kršitve lova, zadrževanja in gojitve v večjem obsegu so pogosto del nezakonite trgovine s pticami, so navedli na inšpektoratu.

Ob tem so spomnili na zakonodajo, ki velja v Sloveniji in po kateri je prostoživeče ptice prepovedano ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali jih vznemirjati.

Foto: Ana Kovač

Prepovedano je tudi zadrževanje v ujetništvu živali, ki so bile odvzete iz narave, in posedovanje mrtvih živali, njihovih delov in izdelkov iz njih ter struktur, na primer gnezd, če so bile odvzete iz narave. Prav tako je prepovedano tudi prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava ali ponujanje za prodajo ali zamenjavo.

Pod pogoji iz predpisov o ohranjanju narave so nekatera omenjena ravnanja mogoča le na podlagi pridobitve ustreznih dovoljenj oz. soglasji. Namerno ubijanje, poškodovanje ali mučenje prostoživečih ptic lahko predstavljajo tudi kaznivo dejanje.

Do 300 evrov kazni za posameznike

Inšpektor lahko ukrepa v inšpekcijskem postopku in kršitelju odredi odpravo kršitve v določenem roku. Lahko pa ukrepa tudi v prekrškovnem postopku in kršitelju izda opomin ali izreče globo. Posameznika lahko v skladu z zakonom o ohranjanju narave oglobi z od 100 do 300 evri za posamezne prekrške. Pravne osebe pa lahko za lažje prekrške doleti globa v višini do 2000 evrov oz. do 10.000 evri za ostale prekrške.

V primeru namernega poškodovanja ali ubijanja živali znašajo globe do 1000 evrov za posameznika oziroma do 50.000 evrov za pravne osebe. Lahko pa se kršitelja kazensko preganja, so izpostavili na inšpektoratu.

Ob tem so opozorili še, da naj v primeru, ko nekdo opazi koga, ki lovi prostoživeče ptice, to prijavi inšpektoratu ali policiji. Če uporablja lovsko orožje, lahko tudi lovski inšpekciji.

V primeru, da nekdo v naravi najde bolno ali ranjeno ptico, naj pokliče zatočišče za živali prostoživečih vrst. Na inšpektoratu pa opozarjajo tudi, da naj ljudje pri obnovi fasad, nadstreškov in dimnikov pazijo na gnezda. Za odstranitev gnezd morajo pridobiti dovoljenje, pri čemer vlogo naslovijo na agencijo za okolje, piše STA.