Lani z največ prihodki SMC, z najdebelejšim računom SDS

Te ugotovitve izhajajo iz letnih poročil, ki so jih stranke v skladu z zakonom o političnih strankah do konca marca morale predložiti agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2017.

Prihodki stranke so odvisni od volitvenih rezultatov

V skladu z zakonom o političnih strankah mora biti njihovo financiranje transparentno. Glavnino prihodkov stranke ustvarijo na podlagi rezultata na volitvah; če so dosegle najmanj odstotek podpore, so upravičene do določenega deleža iz državnega proračuna, ki je sorazmeren z višino prejetih glasov.

Poleg tega lahko iz državnega proračuna pridobivajo tudi sredstva za izobraževanje poslancev, administrativno in strokovno pomoč pri delu poslanskih skupin in organizacijo poslanskih pisarn.

Iz državnega proračuna največ dobila SMC, iz občinskih SDS

Tu je bila pričakovano najbolj uspešna SMC, ki jih je kot največja parlamentarna stranka iz proračuna dobila skoraj 1,04 milijona evrov. To je več kot enkrat toliko, kolikor jih je dobila druga SDS, ali pa petkrat toliko kot SD ali NSi.

Za SMC s 324 tisoč evri tudi ni zanemarljiv prihodek iz proračunov lokalnih skupnosti, čeprav je pri tem najuspešnejša SDS z nekaj več kot 430 tisoč evri prihodkov. Pomembne prihodke iz tega naslova dosegajo tudi SD (302 tisoč evrov), DeSUS (219 tisoč evrov) in NSi (195 tisoč evrov).

V SDS zberejo tudi največ sredstev iz članarin: nekaj več kot 106 tisoč evrov, še toliko pa so zbrali tudi s prispevki fizičnih oseb. Članarine so pomemben prihodek tudi v SD (104 tisoč evrov) in NSi (77 tisoč evrov). Sta pa stranki zbrali v primerjavi s SDS komaj za četrtino oz. petino denarja iz prispevkov od fizičnih oseb.

SMC, ki se je ustanovila tik pred volitvami 2014 in je tako najmlajša med omenjenimi strankami, je pri pobiranju članarine in prispevkov fizičnih oseb nekoliko skromnejša, kljub temu pa je bila v lanskem letu stranka z največ skupnimi prihodki: nekaj manj kot 1,45 milijona evrov.

SDS na drugem mestu pa jih je ustvarila za nekaj manj kot 1,87 milijona evrov. Med parlamentarnimi strankami je bila najbolj skromna Levica, ki je ustvarila le nekaj manj kot 107.000 evrov prihodkov; Stranka Alenke Bratušek, ki ima sicer le dve poslanki, jih je na primer zbrala za skoraj tretjino več.

SMC, ki se je ustanovila tik pred volitvami 2014 in je tako najmlajša med omenjenimi strankami, je pri pobiranju članarine in prispevkov fizičnih oseb nekoliko skromnejša Foto: Ana Kovač

SDS v lanskem letu z več odhodki kot prihodki

SMC je imela tudi največ odhodkov - za 1,32 milijona evrov, na koncu pa je leto zaključila z nekaj več kot 125.000 evri presežka. SDS je imela na drugi strani 1,27 milijona evrov odhodkov, kar je okoli 81.000 evrov več kot prihodkov.

SDS je bila tudi edina stranka, ki je imela v letu 2017 več odhodkov kot prihodkov. Vseeno pa ji glede na prijavljene podatke na računu stranke ostaja 1,74 milijona evrov. SMC ima na primer več kot milijon evrov manj.

Z zajetno vsoto na računu je v volilno leto vstopil tudi DeSUS, ki je lani ustvaril za nekaj več kot 116.000 evrov več prihodkov kot odhodkov. V finančno najslabšem položaju pa je videti SD, ki ima na računu skoraj 750 tisoč evrov minusa. To je sicer več kot njihov letni proračun. Lani so namreč na prihodkovni strani zabeležili okoli 717 tisoč evrov, na odhodkovni pa 7.711 evrov manj.

V primerjavi s parlamentarnimi strankami je v leto 2018 precej skromno vstopila Lista Marjana Šarca (LMŠ) - glede na poročilo z vsega 200 evri na računu. Tudi sicer je bila stranka precej skromna na prihodkovni strani, je pa zato v letu 2017, ko se je njen predsednik potegoval za položaj predsednika republike, imela za skoraj 100 tisoč evrov odhodkov. S tem so se ji sredstva na računu zmanjšala za nekaj manj kot 60 tisoč evrov.

Najbolj zadolžena je SD

Zakon sicer stranke omejuje pri naboru virov, iz katerih lahko dobivajo sredstva. Tako so na primer prepovedane donacije pravnih oseb. Omejene so tudi možnosti pridobivanja posojil od fizičnih oseb. Prispevke, ki jih stranke pridobijo v nasprotju z zakonom, so dolžne nakazati v humanitarne namene.

SD je glede na prijavljene podatke najbolj zadolžena stranka, z več kot 400 tisoč evri posojil. Za skoraj četrt milijona evrov imajo kredita tudi v DeSUS, medtem ko je SDS lani vzela za 310 tisoč evrov posojil.

Med njimi je navedenih tudi 150 tisoč evrov posojila od zasebnice iz Banjaluke, kar so, kot so javno že pojasnili, v začetku leta 2018 že vrnili in razdrli posojilno pogodbo. SDS je namreč pred novim letom najela za 450 tisoč evrov posojila pri Dijani Đuđić iz Prijedora v davčno ugodni Republiki srbski v BiH. Znesek so razbili v tri dele in posojilno pogodbo sklenili za obdobje do konca leta 2019. Za posojilo pa so zastavili delež v podjetju Nova obzorja, za katerega so se v stranki sicer odločili, da ga odprodajo, so pojasnili januarja.

Toda slovenska zakonodaja določa, da lahko politična stranka pridobi posojilo od fizične osebe največ v višini desetkratnika povprečne bruto mesečne plače, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče. Zato je SDS pogodbo prekinila in vrnila že počrpan denar iz posojilne pogodbe. Stranka je nato simpatizerje in člane pozvala k donacijam.

Poleg tega naj bi bil sporen tudi kredit od Novih obzorij v vrednosti 60 tisoč evrov, ker zakon političnim strankam dovoljuje zadolževanje samo pri bankah, posojilnicah in do določene višine tudi pri fizičnih osebah, kar pa založniško podjetje Nova Obzorja ni.

Glede na prijavljene podatke stranke niso imele večjih težav z nedovoljenimi prispevki; večinoma je šlo za manjše vsote, če sploh. Končno besedo glede tega bo sicer podalo računsko sodišče, ki je odgovorno za nadzor nad financiranjem strank.

V SDS zberejo tudi največ sredstev iz članarin - nekaj več kot 106.000 evrov, še toliko pa so zbrali tudi s prispevki fizičnih oseb. Foto: STA ,

Potem ko so morale politične stranke oddati poročila o poslovanju, bo računsko sodišče pri nekaterih od njih opravilo revizijo. Ob dosedanjih revizijah je računsko sodišče že odkrilo nekaj sistemskih težav pri financiranju strank ter opozorilo na tveganje, da lahko pravne osebe dajejo prikrite prispevke organizatorjem volilnih kampanj.

Od leta 2016 je računsko sodišče revidiralo 26 političnih strank. Med najpogostejšimi nepravilnosti, ki so jih pri tem odkrili, na računskem sodišču navajajo plačila računov za redno poslovanje strank s posebnih volilnih transakcijskih računov in obratno.