Ponedeljek, 9. 11. 2020, 18.20
4 leta, 1 mesec
Ustavno sodišče zavrnilo predlog za začasno zadržanje odloka o omejitvi gibanja v nočnih urah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
13
Ustavno sodišče je zavrnilo predlog za začasno zadržanje odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnih urah zaradi epidemije. Po njegovem namreč niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču, po katerem sme zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice.
Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Špelca Mežnar in Dunja Jadek Pensa. Sodnica Mežnarjeva je dala odklonilno ločeno mnenje, sodnik Marko Jaklič pa pritrdilno ločeno mnenje, poroča STA.
Pobudnik Igor Vuksanovič iz Ljubljane je izpodbijal nedavno sprejeti ukrep vlade o omejitvi gibanja med 21. in 6. uro, s katerim želi vlada preprečiti nadaljnje širjenje bolezni. Pobudnik zatrjuje, da naj bi bil takšen ukrep nesorazmeren, ker naj bi kljub izjemam in omejenosti trajanja na noč pomenil ne le omejitev gibanja, ampak že kar množični odvzem osebne svobode oziroma nekakšen hišni pripor.
Zatrjuje, da je protiustaven tudi del zakona o nalezljivih boleznih, po katerem vlada lahko sprejme ukrepe za omejitev gibanja, da prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Taka pravna podlaga se mu zdi preveč nedoločna.
Vlada meni, da odlok o omejitvi gibanja ni v neskladju z ustavo
Vlada pa je v svojem mnenju navedla, da zakon o nalezljivih boleznih in odlok, s katerim je omejila gibanje v nočnih urah, nista v neskladju z ustavo. Preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni je v ustavi našteto med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti svobodo gibanja in pravico do zbiranja, je spomnila, poroča STA.
Sodnik Jaklič je v pritrdilnem ločenem mnenju navedel, da je pobudnik Vuksanovič zaposlen kot svetovalec na ustavnem sodišču in je torej eden od akterjev znotraj procesa institucije, katere ustavna naloga je presojanje in ne vlaganje neposrednih pobud.
Svetovalec na ustavnem sodišču je po Jakličevih besedah podobno kot sodnice in sodniki zavezan varovati zunanji videz nepristranskosti sodišča. Ta zunanji videz pa je "neizogibno poteptan", če bi akterjem znotraj procesa presoje na ustavnem sodišču "kar počez in kot pravilo priznali pravni interes tudi za vlaganje neposrednih abstraktnih pobud", je poudaril.
13