Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in zakona o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. Ustavni sodniki so začasno zadržali tudi učinkovanje že vročenih odpovedi o zaposlitvi, ki so izdane na podlagi členov, ki so predmet ustavne presoje. Zahtevo za ustavno presojo določb, ki jih je v omenjena zakona prinesel sedmi protikoronski zakon, je podala Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost.
Do končne odločitve ustavnih sodnikov se tako zadrži izvrševanje tretjega, četrtega in petega odstavka 89. člena zakona o delovnih razmerjih ter 156. a člena zakona o javnih uslužbencih. Prav tako se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane na podlagi tretjega odstavka zakona o delovnih razmerjih in prvega odstavka 156. a člena zakona o javnih uslužbencih, so sporočili z ustavnega sodišča.
Sindikati so presojo ustavnosti zahtevale za dva člena sedmega protikoronskega zakona, ki se po njihovih besedah nanašata na prisilno upokojevanje starejših delavcev. Člena se nanašata na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov, določata pa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga, poroča STA.
Sindikati, ki poudarjajo, da je bila nova ureditev sprejeta brez javne razprave in socialnega dialoga, so ob zahtevi za ustavno presojo vložili tudi predlog za začasno zadržanje teh členov, saj menijo, da lahko na strani delavcev pride do nepopravljive škode. Ustavo sodišče jim je v tem delu ugodilo. Sindikati so ob vložitvi zahteve za ustavno presojo navedli, da je skladno z novo ureditvijo nadaljnji obstoj pogodbe o zaposlitvi po delavčevi izpolnitvi upokojitvenih pogojev izključno v rokah delodajalca. Tako obstaja nevarnost, da odpoved temelji na osebnih okoliščinah.
Poleg tega naj bi bili po navedbah sindikatov delavci z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev že izpostavljeni pritisku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obravnavani pa naj bi bili kot strošek. Izpodbijana ureditev naj bi po ocenah sindikatov onemogočala tudi učinkovito sodno varstvo delavca. Možnost nove zaposlitve za delavce, prizadete z izpodbijano ureditvijo, pa so po mnenju predlagateljev bolj ali manj hipotetične.
Za starejše delavce po navedbah sindikatov obstaja tudi velika nevarnost nepovratne spremembe njihovega statusa iz delovne aktivnosti v upokojitev, posledice pa se bodo primarno kazale v njihovem slabšem materialnem položaju, poleg tega pa bodo po prepričanju sindikatov ti delavci ostali brez poklicnega udejstvovanja, lastnega potrjevanja z osebnim delom, občutka tako pridobljenega zadoščenja ter pomembnosti za družbo in s tem osebnega dostojanstva.
Ustavno sodišče je v sklepu navedlo, da s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi preneha delovno razmerje in s tem pravice delavcev, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Posledica odpovedi pogodbe o zaposlitvi za starejše delavce, za katere je še posebej značilna težja zaposljivost, ne bi pomenila le izgube zaposlitve, ampak bi lahko pomenila tudi konec njihove poklicne kariere, opozarjajo ustavni sodniki.
Po oceni sodišča bi bile posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem morebiti protiustavne zakonske ureditve, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njeno izvrševanje zadrži in bi se v presoji pokazalo, da niso protiustavne, so zapisali na ustavnem sodišču. Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo.
Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca, so sporočili z ustavnega sodišča. Sodišče je omenjeni sklep sprejelo s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovala ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.