SiolNET. Novice Slovenija
0,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ustavno sodišče zavrnilo Šircljevo pritožbo glede preiskav

0,88

termometer

Andrej Šircelj
Okrožno sodišče v Ljubljani je v predkazenskem postopku zoper pet osumljencev, med katerimi je tudi Šircelj, decembra 2015 izdalo odredbo, s katero je odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov v DZ, ki jih je takrat uporabljal poslanec SDS. Foto: STA

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo poslanca SDS Andreja Širclja na odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča o preiskavi njegovih prostorov v DZ iz leta 2015. Ljubljanskemu okrožnemu sodišču po mnenju ustavnega ni mogoče očitati, da je sprejelo odločitev, ki bi bila v nasprotju z ustavnimi pogoji za poseg v zasebnost.

Okrožno sodišče je za pet osumljencev, med drugim Širclja kot pomočnika pri domnevnem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, decembra 2015 odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov, tudi na naslovu DZ. Preiskovana dejanja se nanašajo na čas, ko je Šircelj vodil upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Odredba je vsebovala pooblastilo za zaseg sledov kaznivih dejanj in predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek. Na to se je pritožil Šircelj, in sicer zaradi po njegovem mnenju protiustavnega posega v pravico do enakega varstva pravic, pravice zasebnosti in osebnostne pravice, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter zaradi protiustavnega posega v delo poslancev in njihovo avtonomijo, ki naj bi bila določena v ustavi, ter v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti.

Andrej Šircelj Posel danes Ali je ustavno sodišče rešilo poslanca Širclja? Ali pa so policisti zbrali dovolj dokazov? #video

Šircelj je trdil, da bi morala biti hišna preiskava, ki se opravlja v DZ, zakonsko posebej urejena. Poslancem naj bi bilo treba pri izvedbi hišnih preiskav priznati poseben položaj (podobno kot odvetnikom in notarjem) in jim zagotoviti, da v primeru, ko sami niso osumljeni kaznivega dejanja in ko kaznivo dejanje ni povezano z delom v DZ, ne pride do razkritja podatkov, ki so nastali v okviru njihovega političnega dela, in podatkov osebne narave, ki so nastali v komunikaciji med poslanci.

V konkretnem primeru naj bi odredba dovoljevala neselektivni zaseg elektronskih podatkov, s čimer bi se lahko razkrili pomembni podatki politične vsebine, ki so nastali pri delu pritožnika, pri delu poslanske skupine SDS.

Ustavno sodišče sicer ni presojalo očitkov ustavne pritožbe, da je prišlo do posega v delo poslancev in njihovo avtonomijo ter v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti. "Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo za uveljavljanje kršitev vseh ustavnih določb, temveč samo tistih, ki urejajo človekove pravice in temeljne svoboščine," so pojasnili.

Šircelj Novice Udarec za tožilstvo: kaj so ustavni sodniki odločili v primeru Šircelj?

Parlamentarna avtonomija oz. neodvisnost poslancev v odnosu do drugih dveh vej oblasti, ki izhaja iz načela delitve oblasti, ni poslančeva človekova pravica. Ne gre namreč za upravičenje posameznika v odnosu do državne oblasti, temveč za varstvo skupnosti pred zlorabo državne oblasti (do katere bi lahko prišlo, če bi bila državna oblast podeljena zgolj enemu organu oziroma če med organi, ki bi sicer opravljali različne oblastne funkcije, ne bi obstajala relativna neodvisnost).

Opozorili so, da ima DZ kot državni organ po zakonu o kazenskem postopku do določene mere že zagotovljen poseben položaj, in sicer s členom, ki določa, da sme državni organ odkloniti pregled ali izročitev svojih spisov in drugih listin, če misli, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi, o tem pa nato dokončno odloči senat. "Ustavno sodišče ne razpolaga s podatkom, da bi v konkretnem primeru DZ to pravno sredstvo vložil ali da bi pritožnik pozval predsednika DZ, naj to stori," so navedli.

Odredba po mnenju ustavnega sodišča nedvomno dovoljuje poseg preiskovalcev v pritožnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti. To ne velja zgolj glede dovoljenja za zaseg morebitnih zasebnih komunikacijskih sredstev, ki bi bili najdeni v pritožnikovi poslanski pisarni, temveč prav tako glede zasega dokazov o komunikaciji, ki je potekala preko komunikacijskih sredstev DZ.

Ustavno sodišče je marca lani Šircljevo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, in do končne odločitve zadržalo izvajanje izpodbijane uredbe. Sedaj pa bo to določilo, ki je med drugim nalagalo zapečatenje zasežene dokumentacije, prenehalo veljati.

Novice Politični ravs ob preiskavah pri Širclju: kdo izrablja policijo v politične namene?

Iz specializiranega državnega tožilstva so nam sporočili, da je v obravnavani zadevi ustavno sodišče torej sprejelo odločitev,  da je sodišče izdalo zakonito odredbo glede hišnih preiskav.  Ob tem so poudarili, da so v navedeni zadevi v začetku julija vložili zahtevo za preiskavo zoper  pet  fizičnih  in tri pravne osebe zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin