SiolNET. Novice Slovenija
6,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zmaga za radijske postaje: ukinjajo se kvote slovenske glasbe

6,20

termometer

Radio Tednik Ptuj

Ustavno sodišče je razveljavilo dva člena zakona o medijih, ki določata kvote obvezne slovenske glasbe na zasebnih radijskih in televizijskih postajah.

Presodilo je, da sta v nasprotju z drugim členom ustave, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Odločitev je utemeljilo z nejasnostjo in nedoločnostjo zakonske določbe, ki po oceni ustavnega sodišča "v konkretnih primerih dejansko neuresničljiva".

Neustavni so tako naslednja določila zakona o medijih:

  • 86. člen, ki določa, da mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
  • 86. a člen, ki natančneje predpisuje količino in termine predvajanja slovenske glasbe.

Kaj je veljalo do zdaj

Do zdaj je morala najmanj 20 odstotkov deleža radijskega programa predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo. Prav tako je morala najmanj četrtino te glasbe predstavljati slovenska glasba, ki je bila prvič predvajana pred največ dvema letoma.


Preberite še:
Kaj Sova ve o Petrolu


Radijske postaje so morale med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

Kot že omenjeno, teh omejitev od danes ni več, veljajo pa le še za javne radijske in televizijske programe.

Kaj so bile težave

Zakaj je ustavno sodišče zakonske določbe ocenilo za nejasne? Ker bi sistem obveznih deležev predvajanja slovenske glasbe, utemeljen izključno na etnični pripadnosti, zahteval množično zbiranje podatkov o narodnostni pripadnosti velikega števila umetnikov, pogosto na podlagi nezanesljivih sklepanj iz osebnega imena in drugih nejasnih okoliščin, je presodilo ustavno sodišče.

Nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar Nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar Foto: Ana Kovač V praksi je tako prihajalo do težav pri razumevanju, kaj je slovenska glasba in praktičnih dilem. Recimo, ali se izvajalec, ki poje v tujem jeziku, še šteje v kvoto slovenske glasbe. Že nekaj mesecev po uveljavitvi zakona je tako agencija za komunikacijske storitve in omrežja (Akos) ugotovila, da Val 202 ne spoštuje zakona. Spornih je bilo 86 sekund, v katerih je moderator programa govoril med predvajanjem slovenske glasbe, zaradi česar se to časovno obdobje ni štelo v kvoto.

Glasbene kvote so začele veljati sredi leta 2016, ko jih je na predlog vlade Mira Cerarja sprejel državni zbor. Ministrstvo za kulturo je takrat vodila Julijana Bizjak Mlakar, ki je prihajala iz stranke DeSUS.

Odločitev ustavnega sodišča bo pomenila težavo tudi za sedanjo ekipo na ministrstvu, ki jo vodi Zoran Poznič. Ta je namreč poleti v javno razpravo vložila predlog sprememb zakona o medijih, med katerimi je tudi nekoliko popravljena ureditev določb iz prej omenjenega 86.a člena, ki opredeljuje delež slovenske glasbe - torej prav določb, ki jih je ustavno sodišče zdaj razveljavilo.

Kdo vse je nasprotoval kvotam

Za uveljavitev kvot, sprejetih v imenu zaščite slovenske kulture in jezika, je najbolj lobiralo Združenje SAZAS, ki zastopa glasbene avtorje. Nekateri od slovenskih glasbenih avtorjev so bili zaradi dosedanje ureditve predvajani bistveno večkrat kot pred uveljavitvijo kvot. V združenju SAZAS so sicer poudarili, da kvote na njihovo poslovanje niso imeli vpliva.

Postopek za oceno ustavnosti se je začel na zahtevo državnega sveta ter pobud Dejana Štamparja, Radia City in Miroslava Hölbla. Ključni očitek je bil, da uzakonitev kvot pomeni nedopusten poseg v uredniško avtonomijo in s tem v pravico svobode izražanja.

Predstavnik sindikata glasbenih urednikov Andrej Karoli je ob vložitvi zahteve poudaril, da zahteva za oceno ustavnosti nikakor ni usmerjena proti slovenski glasbi in glasbenikom. "Gre za klic v sili zaradi nestrokovnega posega v uredniško avtonomijo. Pretirana regulacija, ki so jo prinesle kvote, je nasploh negativno vpliva na razvoj radijskega medija," je dejal Karoli. Glasbeni urednik Tomaž Čop pa je že tedaj opozarjal  da je neživljenjskost kvot povzročila padec poslušanosti radijskih postaj.

Kar četrtino te glasbe je morala predstavljati slovenska glasba, ki je bila prvič predvajana pred največ dvema letoma. Spodaj objavljamo seznam nekaterih skladb, ki so spadale v kvoto:

Del skladb, ki sodijo v kvoto slovenske glasbe in so mlajše od dveh let, kar jim je do zdaj omogočalo več terminov za predvajanje na zasebnih radijskih in TV postajah. Del skladb, ki sodijo v kvoto slovenske glasbe in so mlajše od dveh let, kar jim je do zdaj omogočalo več terminov za predvajanje na zasebnih radijskih in TV postajah.

Od Združenja Sazas smo prejeli odgovor na članek, ki ga objavljamo v celoti, kot smo ga prejeli, brez lektorskih ali uredniških popravkov.

"Združenje Sazas k.o. nima ničesar z ustavno odločbo glede kvot, zato tudi ne more biti poraženec s strani radijskih postaj. Združenje SAZAS zastopa 85 tujih avtorskih organizacij in tako omogoča tudi radijskim postajam, da na enem mestu uredijo pravice za uporabo glasbe iz celega sveta. Združenje SAZAS zastopa celotni svetovni glasbeni repertoar in ne samo slovenskih glasbenih del. Kvote ne vplivajo na poslovanje Združenja SAZAS. Združenje SAZAS kot kolektivna organizacija nikdar ni lobiralo v zvezi s kvotami slovenske glasbe."

 

Komentarji

18

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • paleoknives / 06.11.2019. ob 12:48 +17 - 3

    Končno...za promocijo slovenske glasbe naj skrbi nacionalka, ostali pa so na prostem trgu in je popolnoma vseeno kaj vrtijo, pač v skladu s politiko radijske postaje. SAZAS je itak avgijev hlev, ki je namenjen samo visokim plačam in mahinacijam zaposlenih. Tantieme dobijo le nekateri izbranci, ki jih porivajo naprej, ostali pa ....

    +17 - 3
  • slov1ec / 06.11.2019. ob 12:58 +10 - 2

    In KAJ je narobe s SLOVENSKO glasbo na radijskih postajah ?? Aja, če so že skoraj vsi napisi v SLOVENSKIH trgovinah, vska druga pisana in govorjena beseda v TUJEM ( pretežno angleškem ) jeziku, potem SLOVENSKA glasba res neprijetno moti. Le kako hitro se mora zdaj Trubar obračat v grobu ?? Še pred par dnevi pa pravi slavospevi POLITIKE v čast našem jeziku ?? Tidi glasba spada sem !

    +10 - 2
  • Branko_Erculj / 06.11.2019. ob 11:08 +11 - 5

    Kar ne morem verjeti, da je ustavnim papigam enkrat uspelo dati od sebe nekaj razumnega, za svobodno voljo ljudi.

    +11 - 5
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin