Ustavni komisiji bo v pomoč strokovna skupina

V skupino so imenovali pravne strokovnjake Janeza Čebulja, Ivana Kristana in Cirila Ribičiča, njen koordinator pa bo Miro Cerar.

Sejo prekinili po ustanovitvi strokovne skupine Strokovna skupina bo za ustavno komisijo pripravila mnenje o predlaganih ustavnih spremembah, osnutek stališč o osnutku ustavnega zakona, osnutek predloga ustavnega zakona ter opravljala druge naloge za potrebe komisije. Predsednik ustavne komisije Pavel Gantar je po ustanovitvi strokovne skupine prekinil sejo, ki jo bodo nadaljevali, ko bo skupina pripravila mnenje o predlaganih ustavnih spremembah.

Za ustanovitev skupine glasovalo 10 članov komisije Za ustanovitev strokovne skupine je sicer glasovalo deset članov komisije, proti pa pet. Med njimi so poslanci SDS, ki menijo, da je izhodiščni predlog sprememb povsem neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je pojasnil France Cukjati, bi bilo sicer vprašanje referendumske ureditve v ustavi treba dopolniti, a ne v smislu omejevanja pravice do referenduma, kot predlaga vlada.

Sprememba 90. člena in nov 90.a člen ustave Vlada predlaga spremembo 90. člena in nov 90.a člen ustave, in sicer tako, da se določi, da je na referendumu sprejeta tista odločitev, za katero glasuje večina volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali, pri čemer se mora referenduma udeležiti najmanj četrtina volilnih upravičencev.

Naknadni zakonodajni referendum bi lahko po predlogu s podpisi zahtevalo le še 40.000 volivk in volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev ali državni svet, kot je to določeno sedaj.

Zakoni, o katerih ne bi bilo mogoče odločati Novost je tudi določitev zakonov, o katerih ne bi bilo mogoče odločati na referendumu. Referendum tako ne bi bil možen o zakonih, ki bi jih DZ sprejel zaradi razlogov varnosti ali obrambe države in odprave posledic naravnih nesreč.

Referendum tudi ne bi bil možen o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o izvrševanju državnega proračuna, pa tudi ne o zakonih, katerih zavrnitev na referendumu bi imela za posledico kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.