Zelena luč za ustavne spremembe

Predlog ustavnih sprememb, ki so ga septembra lani v parlamentarni postopek vložile koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, sicer predvideva tudi triletno preizkusno dobo, trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa.

Na današnji seji ustavne komisije je strokovna skupina, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič in Aleš Zalar, članom komisije predlagala začetek postopka ustavnih sprememb. Kot je v imenu strokovne skupine pojasnil Zalar, predlagan prenos imenovanja sodnikov iz DZ v roke predsednika republike pomeni bistveno izboljšavo z vidika varovanja neodvisnosti sodnikov in tako prinaša odmik od političnih premislekov, saj bo predsednik republike vezan na predlog sodnega sveta, zavrnil pa bi ga lahko zgolj, če kandidat ne bi izpolnjeval formalnih pogojev.

Triletna preizkusna doba

"Izbira kandidatov za sodnike in imenovanje oziroma izvolitev mora temeljiti izključno na objektivnih kriterijih, sodnikovih odlikah, usposobljenosti, integriteti, učinkovitosti. Težava nastane v trenutku, ko je v tako presojo vključeno politično telo, ki po naravi stvari ne more sprejemati drugačnih odločitev kot političnih," je poudaril Zalar.

Glede triletne preizkusne dobe je strokovna skupina ugotovila, da je cilj tega predloga sicer legitimen, ker naslavlja vprašanje strokovne usposobljenosti sodnikov, a prinaša vrsto tveganj. Trajni sodniški mandat je temeljno jamstvo sodniške neodvisnosti in nepristranskosti, vsaka časovna omejitev pa lahko to ogrozi, je pojasnil Zalar. Strokovna skupina zato predlaga prenovo veljavnega sistema vstopanja v sodniško službo, in sicer z uvedbo posebnega programa usposabljanja kandidatov, vezanega na preizkusno dobo, sodniški mandat pa bi nato kandidatom podelili šele po opravljenem specializiranem usposabljanju.

Kot problematičen je strokovna skupina ocenila predlog ustavne spremembe, ki uvaja obvezno razrešitev sodnika, če ta krši ustavo ali zakon, saj iz obrazložitve predlaganih sprememb ni razvidno, v čem je razlog za uvedbo obligatorne razrešitve sodnika.

"Depolitizacija sodstva"

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v imenu predlagateljev v razpravi dejala, da mnenje strokovne skupine podpira ključne vsebinske spremembe, ki bi postopek imenovanja sodnikov razbremenile "neprimerne politizacije". Razpravo o podanih pomislekih bo po njenih besedah mogoče opraviti, ko bo pripravljen osnutek ustavnega zakona.

SDS proti predlaganim ustavnim spremembam

Predlaganim ustavnim spremembam ostro nasprotujejo v opozicijski SDS. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak le dodatno "utrdile stranpoti slovenskega pravosodja". Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. "Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem seveda se izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu," je prepričan Grims.

Foto: STA ,

Njegov strankarski kolega Franc Breznik je ob tem spomnil še, da je DZ v zadnjih letih le v izjemnih primerih zavrnil imenovanje posameznih kandidatov, ki jih je predlagal sodni svet. Jože Tanko (SDS) je dodal, da so predstavitve sodnega sveta že v preteklosti šle veliko bolj v smeri kakovosti posameznih kandidatov, druge kriterije pa so zanemarile. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju skrb vzbujajoč tudi, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovem mnenju tudi še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.

Koalicija podpira spremembe

V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Levica so poudarili, da spremembe prinašajo umik politike iz imenovanja sodnikov, vloga predsednika republike pa bo predvsem protokolarna. Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek je ob tem kot ključnega poudarila avtonomen in neodvisen položaj sodstva v razmerju do politike.

Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je poudaril, da predsednik republike pri imenovanju sodnikov ne bo igral odločilne vloge. "V tem trenutku pa državni zbor to odločilno funkcijo ima in zadnji dve leti smo lahko zelo plastično opazovali, da ni šlo za neki korektiv, ki bi ga državni zbor opravljal, ker sodni svet ni dovolj dober filter, da bi preprečil kakšne anomalije, ampak je šlo za zelo specifično targetirano pritiskanje na določene sodnike, ki so bili neposredno ali posredno povezani z določenimi sodnimi postopki, v katere je bil vpleten šef največje opozicijske stranke," je dejal. Glede nadzorne funkcije DZ je spomnil, da ta obravnava tudi poročila vseh sodnih organov in ima ob tem možnost razpravljati tudi o stanju v pravosodju.

Podpora NSi

Tudi v NSi podpirajo začetek postopkov za spremembo ustave. Ob prenosu imenovanja sodnikov v roke predsednika republike bi sicer spremenili tudi sestavo sodnega sveta. Tega koalicijski predlog ne predvideva, a vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je prepričan, da lahko v procesu spreminjanja ustave dosežejo konsenz.

Novo imenovanje vlade

Na mizi je v tem mandatu sicer še več ustavnih sprememb. Koalicija tako želi spremeniti način imenovanja ministrov. Po njihovem predlogu bi državni zbor kot do zdaj imenoval predsednika vlade, ministre pa bi na njegov predlog imenoval predsednik republike, ne več državni zbor.

Predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade bi odpravil tudi možnost interpelacije posameznega ministra, možnost interpelacije vlade pa ostaja. Predsednik vlade bi med mandatom lahko kadarkoli zamenjal katerega od ministrov.

Vsebina predloga omenjenih ustavnih sprememb je usklajena, predlog za začetek postopkov bodo v parlamentarni postopek vložili v enem mesecu, je za STA pred dnevi dejala Maša Kociper, ki je državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, pristojna za področje odnosov z državnim zborom.

Ustavno sodišče in volilna zakonodaja

Pogovori trenutno tečejo tudi o ustavnih spremembah, ki bi prinesle razbremenitev ustavnega sodišča in spremembe volilne zakonodaje. Za spremembe ustave je nujna dvotretjinska večina, torej glasovi vsaj 60 poslancev. Koalicija, ki skupaj šteje 52 poslancev, bo tako za spremembo ustave potrebovala tudi dodatno podporo – predvsem NSi in manjšinskih poslancev.