Razpustitev parlamenta in razpis volitev bi pomagala vzpostaviti politično stanje, v katerem bi lahko oblikovali vlado z dovolj močnim mandatom za reševanje problemov, ki jih preprosto moramo rešiti.
To je v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto dejal predsednik republike Danilo Türk.
Razpustitev parlamenta potrebna
Razpustitev parlamenta je po mnenju Türka potrebna, ker ta ne opravlja svoje zakonodajne funkcije. "Vse preveč zakonov se pošilja na referendum. Hkrati pa s svojimi izrednimi sejami in razpravami prispeva k histeriji v našem političnem prostoru. To je poleg težav znotraj vladne koalicije temeljni problem naše politične situacije, ki izraža krizo našega političnega razreda", pravi. A politične spremembe bi po njegovem mnenju veljalo opraviti poleti in jeseni, še pred tem pa bi se morali posvetiti referendumu o pokojninski reformi.
"Pokojninska reforma presega mandat ene vlade"
Glede pokojninske reforme Türk ocenjuje, da presega mandat ene vlade, ob tem pa obžaluje, da vladi pri reformi ni uspelo doseči soglasja s sindikati, ki o reformi zahtevajo referendum. O referendumih predsednik sicer pravi, da jih je preveč, in da se referendumi uporabljajo za zakonodajne potrebe, "kar ni dobro".
Na referendumu o pokojninskem zakonu, ki je "resnično sporen samo v nekaterih točkah", bo po njegovem mnenju težko doseči racionalno razmišljanje. "Zdi se mi, da bo prevladalo vse drugo, odnos do vlade, sploh politike, nezadovoljstvo z ekonomskim položajem," pravi.
"Koalicija imela nekaj dobrih potez"
Glede koalicije je predsednik prepričan, da se ni izkazala s sposobnostjo skladnega ukrepanja, "je pa imela nekaj dobrih potez". "Spomnil bi na arbitražni sporazum, kjer se je izkazala. Tudi v zgodnjih fazah krize se je izkazala z ukrepi, kot so subvencionirali skrajšani delovni čas in subvencioniranje čakanja na delo... V jamstveni shemi za podjetja pa se je že pokazalo, da je dobro zamišljena, na izvedbeni ravni pa so podjetja imela malo od nje."
Na drugi strani pa je v parlamentu zmanjkalo občutka, da smo v kriznih razmerah. "Vedno se je vladi pripisovalo krivdo za padec BDP, čeprav je vsakomur jasno, da ta padec ni mogel biti posledica dela vlade, ki je konec leta 2008 šele prevzela oblast. Tu bi lahko bilo veliko kazanja s prstom v različne smeri, ampak vse skupaj ne bo nič pomagalo. Treba je najti pot k dialogu o kritičnih vprašanjih," ugotavlja Türk.
"Nobena stran pa nima prav"
Čeprav po ugotovitvah novinarja na nacionalni interes danes pljune vsak, ki da kaj nase, Türk njegov pomen še vedno poudarja, in sicer preprosto zato, ker ima vsaka država nacionalni interes: "Pri nas smo ga razvili na eni strani ekstremno v smislu zaščite prav vse domače lastnine, na drugi strani pa je kritika uničujoča. Nobena stran pa nima prav. Če bomo sposobni sporazumeti se o nacionalnem interesu, nam bo šlo dobro."
Del posla pri tem pa bo po prepričanju Türka morala opraviti vlada, politične stranke svoj del, gospodarska zbornica pa svoj.
2
