Tudi državni svet za razkritje vseh slabih posojil, ki so povzročila bančno luknjo

Predlagatelji veta namreč želijo, da se razkrijejo tudi slaba posojila, ki niso na slabi banki, so pa povzročila bančno luknjo.

Državni svetniki so se prav tako kot minister za notranje zadeve Gregor Virant strinjali, da je treba razkriti vsa slaba posojila. Veto so na tesno izglasovali kljub glavni dilemi, ali je boljše potrditi veto in tvegati ponovno potrditev zakona v DZ ali pa ohraniti vsaj to, kar glede razkritja slabih posojil omogoča že sprejeta novela.

Na to je posvaril tudi Virant. Svetnike je pozval, naj zaradi pomanjkljivosti v zakonu, s katero se tudi sam strinja, ne "zminirajo" celotnega zakona.

Virant poudaril, da je bilo ob sprejemanju novele zakona veliko pritiskov in lobijev Tako bodo po njegovem mnenju sporočili, da je državni svet proti transparentnosti poslovanja podjetij v državni lasti, kar je bistvo zakona. Poudaril je, da je bilo ob sprejemanju novele zakona veliko pritiskov in lobijev in je velika sreča, da se je s potrditvijo zakona izteklo, kot se je.

DZ bo moral za ponovno potrditev novele pridobiti 46 poslanskih glasov. Ob noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je DZ sprejel pretekli teden, se sicer že obeta nova novela. Napovedali so jo v DL, pa tudi v SLS in NSi, podpora je pričakovana tudi od SDS. Omenjene stranke želijo z novelo zakona doseči podobno kot državni svetniki, tudi razkritje tistih slabih posojil, ki niso bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in so povzročila bančno luknjo.

Poslanci omenjenih strank so želeli to doseči že z dopolnilom noveli zakona, a so ga tri koalicijske stranke preglasovale in zavrnile.