SiolNET. Novice Slovenija
4,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tudi če bosta izvoljena, Mescu in Jelinčiču ni treba v Bruselj #video

4,26

termometer

Luka Mesec
Luka Mesec si tudi po evropskih volitvah želi ostati v Sloveniji. Foto: STA

Luka Mesec in Zmago Jelinčič sta predsednika strank v slovenskem parlamentu, ki se bosta maja potegovala za evropska stolčka. V primeru morebitne izvolitve pa bi lahko svoje mesto v evropskem parlamentu prepustila drugemu na kandidatni listi stranke. 

Kampanja pred evropskimi volitvami, ki bodo 26. maja, se uradno še ni začela, nekatere stranke dva meseca pred volitvami prav tako še niso razkrile, koga bodo poslale v boj za evropske stolčke. A razgreto ozračje in vse pogostejše oglašanje trenutnih evropskih poslancev kaže, da smo že globoko zakorakali v predvolilno obdobje.

V SDS, SAB in SNS še skrivnostni

Kandidatne liste za majske volitve so sicer predstavili že v večini strank. Skrivnostni so med drugim še v SDS, kjer pa se kot eden od kandidatov na listi omenja tudi predsednik stranke Janez Janša. Svojih adutov za evropski politični parket med drugim prav tako še niso razkrili v SAB, v celoti pa tudi ne v SNS.

Video: Planet


Mesec in Jelinčič na evropske volitve

V Levici so na zadnje mesto kandidatne liste uvrstili tudi koordinatorja Luko Mesca, ki bo stranki 26. maja pomagal izboljšati rezultat. Gre za logično potezo, saj je prav Mesec najprepoznavnejši obraz stranke, s svojimi javnimi nastopi v predvolilnih soočenjih pa je bil leta 2014 tudi zaslužen, da se je stranka prebila v parlament.

Kot je ob najavi kandidatne liste, katere nosilka je sicer Violeta Tomić, povedal Mesec, gre na "evropske volitve kot podporni kandidat, da pomaga stranki doseči čim boljši rezultat". Sam si sicer želi ostati v Sloveniji, saj je "tu veliko dela za opraviti".

Jelinčič še ne ve, ali bi ostal v Bruslju ali ne

Mesec pa ne bo edini predsednik, ki bo na kandidatni listi svoje stranke. Na Listi SNS bo tudi poslanec in predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti, ni pa še znano, na katerem mestu bo kandidiral. "Če sem vodilni v stranki in če zagovarjam evroskepticizem, sodim, da moram biti na listi," svojo odločitev o nastopu na volitvah pojasnjuje prvak SNS, ki računa, da bo stranka maja osvojila en mandat.

Prvak SNS Zmago Jelinčič računa, da bo stranka na evropskih volitvah osvojila en mandat. Prvak SNS Zmago Jelinčič računa, da bo stranka na evropskih volitvah osvojila en mandat. Foto: Ana Kovač

V primeru izvolitve bi moral na sedežu evroposlanca sedeti vsaj šest mesecev, nato pa bi se lahko odločil, ali bi ostal ali se vrnil domov. Odgovora o tem, kakšna bi bila njegova odločitev po tem časovnem obdobju, še ne pozna, saj da je še prezgodaj.

Državni zbor Novice Posebne članarine in dodatki: katere stranke poslancem vzamejo del plače #video

Če bodo Mesec in Jelinčič ali pa Janša, če bo res na kandidatni listi SDS, 26. maja s pomočjo preferenčnih glasov izvoljeni v evropski parlament, bodo morali vsaj šest mesecev službovati v Bruslju oziroma Strasbourgu. A temu se lahko tudi izognejo.

Izvoljeni poslanec se lahko mandatu tudi odreče

Verifikacija mandatov pri evropskih volitvah se vrši v dveh stopnjah: najprej v domačem parlamentu, nato še v evropskem, razlaga pravnik Lojze Ude. Verifikacija mandatov pri evropskih volitvah se vrši v dveh stopnjah: najprej v domačem parlamentu, nato še v evropskem, razlaga pravnik Lojze Ude. Foto: STA Kot nam je povedal nekdanji ustavni sodnik in profesor na ljubljanski pravni pravni fakulteti Lojze Ude, lahko kandidat v osmih dneh po izvolitvi (še pred ustanovno sejo evropskega parlamenta) odkloni mandat, njegovo mesto pa nato zasede naslednji na kandidatni listi.

Verifikacija mandatov pri evropskih volitvah se vrši v dveh stopnjah: najprej v domačem parlamentu, nato še v evropskem.

Če kandidat odstopi v obdobju šestih mesecev po nastopu mandata, se izpeljejo nove volitve, če odstopi po pretečenih šestih mesecih, pa njegovo mesto zasede naslednji na listi, še dodaja Ude. 

Izvoljeni poslanci se bodo odstopu v obdobju šestih mesecev po izvolitvi sicer najverjetneje izognili, saj bi morali za izpraznjeno mesto v tem primeru izpeljati nove volitve, kar bi bilo za vse razen za prvouvrščene stranke lahko pogubno. Na ponovnih volitvah za prazno mesto bi lahko namreč kandidirale vse politične stranke.

Silvio Berlusconi, nekdanji italijanski premier, je prav tako večkrat kandidiral na evropskih volitvah, in sicer leta 1994, 1999, 2004 in 2009, a se je svojemu sedežu skoraj vedno odpovedal in ga prepustil kolegom iz stranke. Je pa bil Berlusconi član evropskega parlamenta med letoma 1999 in 2001.

Čeprav je bil na zadnjem mestu, so volivci izbrali Pahorja

Predsedniki strank so volivce s kandidatnih list za evropske volitve nagovarjali tudi v preteklosti. Tako je Borut Pahor na evropskih volitvah leta 2004, ko je bil še predsednik SD, kandidiral na zadnjem mestu kandidatne liste, prav tako z namenom, da bi stranki pomagal izboljšati rezultat. Volivci so mu kljub temu namenili več glasov kot prvouvrščenemu na listi Aureliju Juriju. Pahor je po izvolitvi odšel v evropski parlament, a mandat predčasno zaključil, ko je leta 2008 postal predsednik vlade.

V evropski parlament je bil leta 2004 s preferenčnimi glasovi izvoljen tudi Borut Pahor, čeprav je bil na kandidatni listi stranke SD na zadnjem mestu. V evropski parlament je bil leta 2004 s preferenčnimi glasovi izvoljen tudi Borut Pahor, čeprav je bil na kandidatni listi stranke SD na zadnjem mestu. Foto: STA

Fajonova prehitela predsednika stranke Lukšiča

Stranka SD je leta 2014 v boj za evropske stolčke poslala listo, na prvo mesto pa postavila takratnega predsednika stranke SD Igorja Lukšiča, največ preferenčnih glasov in sedež v Bruslju pa je takrat dobila drugouvrščena na listi Tanja Fajon.

Na skupni listi NSi in SLS pa je bil istega leta s preferenčnimi glasovi izvoljen tudi predsednik SLS Franc Bogovič, čeprav je bil na kandidatni listi na zadnjem, osmem mestu.

Na zadnjih volitvah je največ preferenčnih glasov dobil Milan Zver (57.279), za njim so bili Lojze Peterle (31.624), Igor Šoltes (30.504), Ivo Vajgl (21.280).

Kdaj bo poslanec izvoljen s preferenčnim glasom

Volivci lahko na evropskih volitvah podelijo tudi preferenčni glas, s katerim lahko vplivajo tudi na izbiro kandidatov, in ne samo na izbiro političnih strank. Tako so bili na primer v evropski parlament izvoljeni Pahor, Fajonova in Bogovič, čeprav niso bili na prvem mestu na kandidatni listi.

Če želite posameznemu kandidatu z liste podeliti preferenčni glas, obkrožite listo, ki ji želite dati glas, nato pa še zaporedno številko pred kandidatom na listi, ki ga podpirate. Če bo vaš kandidat dobil več glasov od prvouvrščenega na listi, bo izvoljen pred njim.

Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin