Proizvajalci živil na svojih izdelkih vedno bolj izpostavljajo zdravstvene trditve - tudi nepreverjene, kar želi evropska komisija s seznamom dovoljenih trditev v kratkem dokončno spraviti v red.
Bogat s kalcijem, krepi odpornost, spodbuja rast, uravnava prebavo, za zdravo rast vašega otroka – to so le ene od prehranskih in zdravstvenih trditev, ki jih zasledimo na živilih. Radi bi jim verjeli, čeprav nimamo vedno jamstva, da imamo za to prave razloge. Ali nas proizvajalci z inflacijo takih trditev zavajajo?
"Slovenskega potrošnika proizvajalci zavajajo precej manj kot tujega"
Dr. Igor Pravst, vodja oddelka za prehranske in zdravstvene trditve na ljubljanskem Inštitutu za nutricionistiko, meni, da smo glede tega v bistvu na boljšem kot marsikje v Evropi, ker pri nas take trditve na živilih niso bile dovoljene do leta 2007. "Začele so se pojavljati šele, ko je Evropa leta 2006 sprejela uredbo, ki evropskega potrošnika pred neutemeljenimi trditvami sicer zelo varuje," je povedal v pogovoru za Planet Siol.net ob robu mednarodne konference Zdravstvene trditve 2012, ki danes poteka v Ljubljani.
Kmalu seznam dovoljenih zdravstvenih trditev
Ta uredba sicer še ni v polni veljavi: "Za trditve, ki se nanašajo na zdravje otrok in zmanjševanje tveganja za razvoj bolezni, je že, pri funkcijskih trditvah smo v prehodnem obdobju, ki bo trajalo še pol leta od sprejema seznama dovoljenih trditev." In ravno pri tem lahko v kratkem pričakujemo pomemben premik, ker naj bi evropska komisija predvidoma v naslednjih treh mesecih sprejela seznam dovoljenih zdravstvenih trditev.
EK sprejema zakonodajo, tržišče pa ureja vsaka članica sama
Kdo in kako v Evropski uniji skrbi za to, da bodo na nalepkah z živili samo upravičene trditve, smo vprašali. "Evropska agencija za varnost hrane preverja pravilnost trditev oziroma ali je dovolj znanstvenih dokazov za to trditev. Evropska komisija sprejema zakonodajo in same trditve, na tržišču je stvar vsake države, kako to nadzoruje, pri nas je odgovorno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano," je pojasnil Pravst.
Kaj je prehranska in kaj zdravstvena trditev?
Razliko med prehransko in zdravstveno trditvijo je najlažje pojasniti na primeru: prehranska trditev je, denimo, da je neko živilo bogato s kalcijem, zdravstvena pa, da je ta izdelek ali kalcij v njem pomemben za zdravje kosti. Ali lahko ocenimo, koliko izjav, ki jih lahko preberemo na nalepkah, je zavajajočih? "Na podlagi raziskave pa vemo, da ima 11 odstotkov živil zdravstvene, 30 odstotkov pa prehranske trditve. Koliko jih je zavajajočih, težko rečem, po grobi oceni bi dejal okoli 30 odstotkov."
Mathioudakis: "Mnoge trditve nimajo znanstvene utemeljitve"
Previden s tovrstno oceno je tudi Basil Mathioudakis, ki na generalnem direktoratu evropske komisije za zdravje in potrošnike vodi enoto za prehrano, sestavo živil in obveščanje. "Na trgu EU lahko najdemo številne trditve in, kot so pokazale evaluacije EFSA, mnoge nimajo znanstvene utemeljitve. Govoriti o zavajanju je morda malo preostro, toda v praksi potrošniki zlahka sprejemajo take trditve in zato je treba vzpostaviti red. Prejeli smo in Evropski agenciji za varnost hrane poslali okoli 4600 trditev, kjer so ugotovili, da jih je znanstveno sprejemljivih razmeroma malo," nam je povedal.
Koristi tudi za "resne proizvajalce"
Mathioudakis je zato odločen: "Trg moramo očistiti in za potrošnike bo to zelo koristno. Verjamemo, da bodo navedbe, ki se bodo v bodoče pojavile na trgu, take, da jim bodo potrošniki lahko zaupali."
Koristi pri uvajanju reda vidi tudi za, kot jim pravi, resne proizvajalce: "Na trgu je veliko nepoštene konkurence in so zato resni proizvajalci v slabšem položaju."
Prehranski profili kot smernica
Eno od orodij za zagotavljanje objektivnega informiranja, ki bo na voljo potrošnikom, bodo tudi prehranski profili. "Ti odražajo prehransko sestavo živil, zlasti glede zdravju pomembnih sestavin, kot so sladkor, sol in nasičene maščobe," je pojasnil Mathioudakis in ob tem dodal: "Izdelke z višjo vsebino teh sestavin bi bilo treba uporabljati manj pogosto kot tiste, ki imajo nižje vsebnosti teh sestavin."
Prehranske informacije bodo obvezne
Prehranski profili bodo usmerjali tudi proizvajalce: "Če ima izdelek vsebnost sestavine nad vrednostjo, ki jo določa prehranski profil, ne bo smel imeti zdravstvene trditve, kar bo tudi prodajalcem spodbuda, da reformirajo svoje izdelke." Vsekakor pa Mathioudakis vsem potrošnikom svetuje, naj že zdaj, tam, kjer so, berejo prehranske informacije, ki bodo v treh letih obvezne na vseh živilskih izdelkih v Evropski uniji.
2
