SiolNET. Novice Slovenija
0,67

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Tanja Pangerl, intervju

Trajnostni razvoj in uspeh pri kupcih: vprašanje za milijon evrov

0,67

termometer

Tanja Pangerl
Tanja Pangerl je vodja Akademije Zelena Slovenija. Foto: Boštjan Čadej

Velikokrat v pogovorih slišimo, da se je treba obnašati odgovorno do narave in skrbeti za njene vire, vendar se trditve velikokrat spremenijo, ko nanese na ceno. Kako jih prepričati, da se ne odločijo le na podlagi cene? "Potrebne so informacije, čustveni nagovori, zgledi, motivacije, tudi prepovedi ali kazni, osebna prepričanja in še marsikaj, da dejansko spremenimo ustaljene nakupne vzorce. To pa zahteva čas," meni Tanja Pangerl, vodja Akademije Zelena Slovenija.

Besedna zveza trajnostni razvoj je pogosta v besednjaku številnih politikov in podjetnikov. Ena najbolj znanih definicij pa sega 32 let nazaj, ko jo je norveška političarka Gro Harlem Brundtland razložila z naslednjim stavkom: "Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe."

Trajnostni razvoj je torej prepleten v različnih panogah in delih naših življenj ter se ga da razlagati na mnoge načine.


Tanja Pangerl je vodja Akademije Zelena Slovenija, v okviru katere razvijajo in izvajajo izobraževalne programe, strokovne delavnice, seminarje in posvete s področja aktualnih okoljskih tematik, strateškega trajnostnega razvoja, trajnostnega poročanja, kriznega okoljskega komuniciranja, coachinge za trajnostni razvoj in trajnostno preobrazbo podjetij in drugih organizacij.

V Zelenem omrežju Slovenije združujejo in povezujejo podjetja, občine, inštitute, izobraževalne inštitucije in druge organizacije za trajnostni preboj ter jim prek specializirane revije za trajnostni razvoj EOL (embalaža-okolje-logistika) in spletnega portala Zeleno omrežje ponujajo platformo za delitev dobrih praks, rešitev, dosežkov na področju trajnostnih embalažnih, okoljskih in logističnih rešitev.

Trajnostni razvoj kot poslovna priložnost bo tudi tema na konferenci NetPRO 12. aprila.


"Več raziskav kaže velike razlike med načelnimi stališči potrošnikov in dejanskimi nakupi. Ne gre vedno za to, da potrošnika prepriča le cena." "Več raziskav kaže velike razlike med načelnimi stališči potrošnikov in dejanskimi nakupi. Ne gre vedno za to, da potrošnika prepriča le cena." Foto: Bojan Puhek Trajnostni razvoj je v zadnjem obdobju zelo aktualna tema. Kako uporabnika prepričati, da se bo raje odločil za produkt, ki skrbi za ohranjanje naravnih virov, je pa po drugi strani mogoče malo dražji?
To je vprašanje za milijon evrov. Več raziskav kaže velike razlike med načelnimi stališči potrošnikov in dejanskimi nakupi. Ne gre vedno za to, da potrošnika prepriča le cena. Čeprav je to pogosto pomemben dejavnik. V nekaterih segmentih blaga ali storitev med "zelenimi" ni velike izbire ali je dostopnost manjša. Tudi vrste izdelkov ali storitev igrajo pomembno vlogo.

Pri tistih, ki imajo daljšo življenjsko dobo in predstavljajo pomembnejšo nakupno odločitev, smo potrošniki bolj premišljeni, tudi z vidika njihove trajnostne vrednosti. Ljudje smo kompleksna bitja in naših ravnanj ni vedno lahko razumeti ali spreminjati. Potrebne so informacije, čustveni nagovori, zgledi, motivacije, tudi prepovedi ali kazni, osebna prepričanja in še marsikaj, da dejansko spremenimo ustaljene nakupne vzorce. To pa zahteva čas.

Matej Akrapovič, Akrapovič Posel danes Kako je uspelo Akrapoviču? #intervju

Je možno dolgoročno preživeti na trgu z usmeritvijo v trajnostni razvoj?
Če trajnostni razvoj razumemo dobesedno, je to razvoj, ki traja, hkrati pa trajne možnosti razvoja omogoča tudi drugim. Torej je samo tako mogoče preživeti dolgoročno. A v vprašanju najbrž ciljate na okoljsko in družbeno odgovornost, ki je višja od konkurence in je lahko zato dražja. Trajnostni razvoj po definiciji poskuša uravnotežiti vse tri vidike poslovanja podjetij.

To lahko v praksi pomeni, da podjetje na kakšnem segmentu ne izbira ravno poti, ki bi bile z vidika odgovornega ravnanja do družbenega ali naravnega okolja najbolj optimalne. So pa sprejemljive ter družbeno in ekonomsko vzdržne. Kot svetovalno podjetje imamo izkušnje s številnimi podjetji in mirno lahko trdim, da je v praksi zmeraj treba iskati kompromise.

Seveda znotraj zakonskih okvirjev in v vzdržnem razmerju med različnimi interesi. Trajnost torej ni pravljica in ne sme biti utopija. Mora biti iskreno, strateško in praktično iskanje ravnovesja, hkrati pa ambiciozno iskanje izboljšav.

Bi morala država bolj spodbujati podjetja k usmeritvi trajnostnega razvoja? Kako?
Država podjetja spodbuja k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem z vse bolj restriktivno okoljsko zakonodajo. Ta spodbuda je bolj s palico, in ne korenčkom. Znano je, da je EU na globalnem okoljskem parketu med najambicioznejšimi. Velika podjetja, ki so v javnem interesu, morajo tudi razkrivati svoje nefinančne kazalnike.

"Znano je, da je EU na globalnem okoljskem parketu med najambicioznejšimi." "Znano je, da je EU na globalnem okoljskem parketu med najambicioznejšimi." Foto: Reuters

Država z zelenimi javnimi naročili poskuša spodbujati potrošnjo in posledično produkcijo zelenih izdelkov oziroma storitev. Najbrž bi lahko razpravljali, da to ni dovolj. Da država ni pripravila nobene analize trga z zelenimi izdelki in storitvami, torej tega dela gospodarstva ne more promovirati v tujini. Sosednja Avstrija, na primer, to počne zelo ambiciozno. Da nismo nič naredili na področju zelene davčne reforme, pa bi morali, in še bi lahko naštevali. Torej "zelenega" korenčka v Sloveniji ni.

Kljub temu pa imamo mednarodno konkurenčne modele, produkte in storitve na zelenem trgu. Torej se da, če kdo zna in hoče. 

zdravnik halja Novice Umetna inteligenca: Slovenci smo v nekaterih nišah v svetovnem vrhu

Kaj so ključne stvari, ki jih mora podjetje storiti, ko se odloči oditi na pot trajnostnega razvoja?
Podjetje mora najprej iskreno razmisliti, kako razume trajnostni razvoj. Že tu se marsikje ustavi, saj generičnega koncepta ne "prevedejo" v realni jezik za realno tržno okolje. Trajnostni razvoj se torej ne dogaja v laboratorijskem okolju, ampak na trgu.

"Vsaka zgodba je unikatna, je pa res, da je pri trajnostnem razvoju zelo dobrodošlo, celo nujno, da se učimo drug od drugega." "Vsaka zgodba je unikatna, je pa res, da je pri trajnostnem razvoju zelo dobrodošlo, celo nujno, da se učimo drug od drugega." Ko podjetje naredi ta premislek, prepozna glavna tveganja trajnostnega razvoja in tudi priložnosti. Na tej podlagi začrta strateške usmeritve, ki jih oblikuje v konkretne projekte. Če ni konkretnih projektov z merljivimi rezultati, je težko govoriti o trajnostnem razvoju. Ostaja pri lepih željah in besedah.

Je trajnostni razvoj primeren za vse panoge?
Seveda, a ne z istimi idejami in na enak način. Vsaka zgodba je unikatna, je pa res, da je pri trajnostnem razvoju zelo dobrodošlo, celo nujno, da se učimo drug od drugega. Da delimo dobre in slabe prakse ter skupaj iščemo nove navdihe.

Do drugačnih rezultatov ne moremo priti po enakih poteh, kot smo jih vajeni. Potrebni so drugačni miselni vzorci, ki slonijo na trajnostnih vrednotah. Te miselne poti vodijo k drugačnim povezavam, korakom … In upajmo, da k bolj trajnostnim rezultatom. 

Ne zamudite največje poslovne konference v Sloveniji NetPRO. Pridružite se nam 12. aprila v Hotelu Lev v Ljubljani.

>> Prijava na NetPRO

Utrinke z lanskoletne konference si lahko ogledate TUKAJ.
Maja Majstorović Hajduković Posel danes Kadrovska strokovnjakinja razkriva: V tem se skriva ključ do uspeha Barbara Domicelj, Microsoft Slovenija Digisvet Umetna inteligenca se lahko zmoti, a se lahko tudi ljudje

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin