SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča CARE4CLIMATE
  • Messenger
  • Messenger

Trajnostna raba zemljišč v kontekstu blaženja podnebnih sprememb

Vsebino omogoča CARE4CLIMATE

Tudi raba zemljišč mora biti trajnostna. Temu je namenjena akcija Na poti k strategiji podnebju prijazne rabe zemljišč v okviru projekta CARE4CLIMATE, ki vključuje aktivnosti za hitrejše in boljše izvajanje ukrepov na področju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, opredeljenem v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP 2020).

gozd | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Ocenjuje se, da bodo aktivnosti te akcije prispevale k zmanjšanju emisij v obsegu približno 100 ton CO2 letno v času trajanja projekta ter k večji mobilizaciji državnih virov financiranja in sredstev EU v višini približno 20 milijonov evrov.

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) bo v obdobju 2021-2030 eno ključnih področij Evropske unije v boju s podnebnimi spremembami, zato je nujno ozaveščanje o podnebju prijazni rabi zemljišč. Gre za področje, na katerem sodelujejo institucije in posamezniki različnih sektorjev in ki obsega dejavnosti panog, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, gozdno-lesna veriga, raba tal in gospodarjenje z zemljišči, ter pomembno vpliva na razvoj države.

Prednostna naloga tega področja je vzpostavitev enotnega sistema za spremljanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF. To pomeni, da je treba inventuro v gozdovih nadgraditi tako, da bo monitoring zalog ogljika na državni ravni zajemal tudi druge rabe zemljišč, kot so njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča, za katera so podatki pomanjkljivi ali niso na voljo.

Sodelujte v nagradnem kvizu

Preverite, kako bi se odrezali v kvizu o odgovornem ravnanju z okoljem, in se potegujte za stekleničke za vodo (dopper).

Stekleničke imajo pomembno sporočilo za vse, ki skrbite za okolje, saj so narejene iz plastike, najdene v oceanih.

Tri pilotna območja za demonstrativne ukrepe

Pri projektu CARE4CLIMATE se ukvarjajo tudi s prikazom ukrepov, ki zadevajo področje LULUCF. Na pilotnih območjih bodo izvedli pogozdovanje na površini petih hektarjev v Kočevju, revitalizacijo oziroma izboljšanje rabe mokrišč na površini štirih hektarjev na Ljubljanskem barju in izboljšanje travinja na površini petih hektarjev na Goričkem. V sklopu akcije C8.1. bodo naredili zasnovo spremljanja zalog ogljika na nacionalni ravni, v akciji C8.2 pa strateški načrt za izbrane ukrepe.

Dr. Boštjan Mali | Foto: Dr. Boštjan Mali Gre za demonstrativne ukrepe s ciljem, da tudi širša javnost vidi, kaj vse je mogoče spremeniti tudi v praksi.

LJUBLJANSKO BARJE: "Na tem pilotnem območju izvajajo meritve, ki bodo dale jasnejšo sliko o tokovih ogljikovega dioksida in metana, če se na terciarne jarke namesti pločevinaste zapornice. Namen teh je, da zadržijo vodo, zaradi česar se življenjske razmere za tamkajšnje rastline spremenijo. Posledično je v tleh manj kisika,  zaradi anaerobnih pogojev pa iz tal začne izhajati več metana. Radi bi dosegli, da je razmerje med emisijami metana in ogljikovega dioksida takšno, da so skupne (neto) emisije čim manjše," je povedal dr. Boštjan Mali z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), kjer med drugim skrbi za obračunavanje in poročanje emisij v sektorju LULUCF. Letos so poleg zapornic na Barju namestili še štiri naprave, ki so jih razvili na GIS, za merjenje emisij metana in ogljikovega dioksida iz tal.

GORIČKO: Na Goričkem, kjer je srednja letna količina padavin najmanjša v Sloveniji, tradicionalno kosijo enkrat do dvakrat letno. V okviru projekta skušajo ugotoviti, kako dodatna košnja v letu in paša vplivajo na emisije CO2 in vrstno pestrost rastlin. Poleg tega na testnem poligonu v Motvarjevcih testirajo različne ukrepe za zatiranje invazivne tujerodne zlate rozge. 

KOČEVSKO: Na pilotnem območju na Kočevskem so obnovili gozd, ki je bil v preteklih letih precej poškodovan zaradi ujm in podlubnikov. Tukaj tradicionalno gozd obnavljajo tako, da najprej posadijo smreko kot predkulturo, ki jo kasneje počasi redčijo in vnašajo druge avtohtone vrste. GIS je v okviru projekta zasnoval inovativen prostop obnove gozda in s popisom vegetacije ugotovil, da se smreka na tem območju naravno dobro pomlajuje. Za obnovo gozda na pilotnem območju so kot nosilne drevesne vrste uporabili hrast (graden), gorski javor in bukev ter nekatere plodonosne vrste, npr. češnjo, ki je pomembna z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in prehrane prostoživečih živali.

Tla kot neobnovljiv naravni vir

Kočevsko, gozd | Foto: Ciril Jazbec (www.slovenia.info) Foto: Ciril Jazbec (www.slovenia.info)

Kaj so glavni cilji prostorskega načrtovanja rabe zemljišč?

Pri prostorskem načrtovanju je treba upoštevati potrebe ljudi in načela varovanja okolja. Velikokrat smo že ugotovili, da se pri načrtovanju novih prometnic upošteva večinoma ekonomski vidik - graditi s čim nižjimi stroški -, medtem ko se pozablja na tla, ki so omejen naravni vir, pomemben za pridelavo hrane in ohranjanje biotske pestrosti. Tipičen takšen primer je gadnja avtoceste pri Radovljici, kjer avtocesta pelje čez najboljša kmetijska zemljišča. Pri prostorskem načrtovanju je cilj optimalno izkoristiti prostor, kar v tujini zelo upoštevajo. Naselja pomaknejo na obrobje ravnin ali celo malce v hrib, ker so na ravnini tla večinoma globlja, bolj rodovitna in jih je lažje obdelovati.

Kakšna so načela trajnostnega načrtovanja rabe zemljišč?

Zakon o urejanju prostora pravi, da je treba zagotoviti trajnostni razvoj v prostoru, ki med drugim vključuje učinkovito in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Predvsem s kmetijskimi zemljišči je treba ravnati čim bolj učinkovito in gospodarno, zato imamo razvito vrednotenje kmetijskih zemljišč, kjer se upoštevajo t.i. vrednostne cone, kot so kategorije zemljišč, naravne danosti (npr. kakovost tal) itd. Ne moremo kar povsod graditi industrijskih con ali stanovanjskih objektov.

intenzivno kmetijstvo | Foto: Getty Images Foto: Getty Images

Dr. Boštjan Mali: "Dolgoročna demografska projekcija do leta 2040 ali 2050 kaže, da bo število prebivalcev Slovenije še vedno okrog dva milijona, mogoče malce več ali manj, odvisno od scenarija. To je pomembno izhodišče pri načrtovanju novih naselij. Ne potrebujemo ogromno novih stanovanjskih kapacitet, čeprav je pomanjkanje stanovanj še vedno zelo pereče. Morali bi poskrbeti za čim več nadomestnih gradenj. Stare hiše propadajo, medtem ko nove hiše gradimo na novi zemlji. Izkoristiti bi morali tudi degradirana območja, kjer pa je problem v velikih stroških za sanacijo zemljišča ali podiranje večjih objektov."

Z vidika rabe zemljišč moramo gledati predvsem na to, da bodo naravni viri na voljo tudi prihodnjim generacijam. Najboljša kmetijska zemljišča so pod strogim varstvenim režimom, zato je zelo težko v namenski rabi na ravni občin doseči spremembo rabe zemljišča. Problematične so predvsem prometnice, ki zavzamejo veliko površine. Pri gozdu bi morali omejevati krčitve v kmetijski krajini, ker ima gozd tam čisto drugačno funkcijo. Gozdni pasovi ob njivah delujejo kot zaščita proti vetru in kot zatočišče za živali. Npr. na Kočevskem, kjer so strnjeni kompleksi gozdov in velika gozdnatost, krčenje gozdov načeloma ni tako problematično.

Pri prostorskem načrtovanju in določitvi namenske rabe zemljišč obstajajo možnosti za izboljšave. Gozd na ravnini, ki, nima poduarjenih funkcij in s slabo kakovostjo lesa, se lahko izkrči in vzpostavi kmetijsko zemljišče. Na hribovitih območjih lahko pričakujemo, da se bo gozd še naprej širil, predvsem zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč. Mladi se selijo v mesta, tudi zato se kmetijska dejavnost opušča. To je tipično za južno Slovenijo - za Kočevsko, Notranjsko.

Lubadar Bled Bohinj gozd sečnja gozdar | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

Kakšne so pričakovane spremembe rabe zemljišč v prihodnosti z vidika gozdarstva, kmetijstva in poselitve?

V letih 2002, 2006 in 2012 smo vzorčili rabo zemljišč na kilometrski mreži in analizirali spremembe. Pri nas sicer obstaja vektorski sloj rabe zemljišč, ki je namenjen nadzoru subvencij v kmetijstvu, vendar rezultati z vidika sprememb rabe zemljišč niso najboljši. Zato smo prešli na točkovni pristop. Ugotovili smo, da je dejanskih sprememb v naravi manj (tj. cca. 2,5 % letno), kot jih je dajala analiza z uporabo vektorskih slojev. Po eni strani v Sloveniji prevladuje gozd na okoli 60 % ozemlja, ki ga ne znamo dobro izkoristiti, po drugi strani pa okoli tretjino kmetijskih zemljišč in od teh le 12 % njivskih površin, kar se zdi z vidika prehranske samooskrbe premalo, sploh pri poljščinah.

Povečevanje zaloge ogljika v tleh tudi vpliva na blaženje podnebnih sprememb

Tekmovanje v oranju, orači, traktor, oranje | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek

Tla so omejen naravni vir. Kateri so ključni dejavniki ohranjanja kakovostnih tal?

V gozdovih na zaloge organskega ogljika v tleh zelo vpliva količina opada, ki se proizvede letno. To so odpadno listje in vejice, ki se razgrajujejo, mineralizirajo in vgrajujejo v tla. Na kakovost tal vplivajo tudi relief, talni tip ter podnebje s padavinami in temperaturo. Na kakovost kmetijskih tal pa poleg slednjih vplivajo tudi načini gospodarjenja oz. kmetijske prakse (npr. gnojenje). Zaradi rabe kmetijskih zemljišč imamo tudi nekaj možnosti, da povečamo zalogo ogljika v tleh, kar pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb.

Ponekod je v porastu minimalno oranje oz. minimalna obdelava tal v kombinaciji z žetvenimi ostanki, ki podobno kot gnojenje z organskim gnojem, povečuje zalogo ogljika v tleh. Vendar tega ukrepa pri nas ne moremo delati povsod, saj v Sloveniji  prevladujejo težka tla z veliko vsebnostjo gline. Zato moramo tla globoko orati. Ponekod, kjer so tla bolj kisla, jih je treba tudi apniti, da se izboljša pH-vrednost tal. Poleg tega so priključki za minimalno obdelavo tal zelo dragi.

Kakšen problem je širjenje naselij pri nas? Kaj se dogaja na področju preprečevanje širjenja naselij?

Vsa naselja imajo za seboj svojo zgodovino razvoja. Vasi na Kočevskem so se razvile povsem drugače kot v Prekmurju, kjer so vasi zelo razpotegnjene (npr. ob cestah), na Kočevskem pa strnjene oz. gručaste.

V Sloveniji hočemo biti vsi lastniki nepremičnin, kar je tudi eden od razlogov, da se naselja širijo, medtem ko je v tujini več najemniških stanovanj. Ena od možnosti je v spremembi enodružinskih hiš v dvostanovanjske objekte. Evropska komisija si želi do leta 2050 doseči cilj "No net land take by 2050", kar pomeni, da se ne bo več gradilo naselij na rodovitnih tleh.

Krčenje gozdov bi morali preprečevati tam, kjer je gozda že tako manj (npr. SV Slovenija). Gozdove bi morali varovati tudi v primestnih okoljih, kjer ima gozd zelo pomembno socialno in rekreativno funkcijo, in seveda kot habitat živali. Zato jim rečemo gozdovi s posebnim namenom in imajo tudi svojo uredbo, tako kot varovalni gozdovi, ki varujejo zemljišča pred erozijo.

Sprememba drevesne sestave zaradi sanitarnih posekov

Pokljuka, gozd, smreka | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

Kako problematična je sprememba sestave slovenskih gozdov, kjer je več iglavcev?

Evropska komisija v evropskem zelenem dogovoru pritiska, da moramo v sektorju LULUCF doseči čim več ponorov, kar dolgoročno ne gre. Vsi si želimo doseči cilj Pariškega sporazuma. Z vidika ekologije gozdov pa ponora ne moreš povečevati v nedogled, saj gre za naravne cikle. Ko gozd doseže svojo proizvodno dobo, ga je treba posekati. Na Irskem, kjer so pred stoletji povsem izkrčili gozd, imajo velik potencial za širjenje gozda. V Sloveniji načrtnega širjenja gozda ni več, prihaja pa do premeščanja gozdov in fragmentacije zaradi krčitev in zaraščanja.

Ponor se nanaša na odvzem CO2 iz atmosfere. CO2 se v procesu fotosinteze spremeni v ogljik, ki se vgradi v  lesno biomaso. Emisije in ponore obračunavajo letno in o njih poročajo v skladu z obvezami EU in konvencije UNFCCC. Sektor LULUCF v preteklem obdobju še ni bil vključen v podnebne cilje, z novo uredbo EU pa bo le-ta prispeval k ciljem do leta 2030.

Drug vidik je spreminjanje drevesne sestave. Pri nas je v preteklosti na okoli treh četrtinah Slovenije naravno prevladovala bukev. V lesni zalogi je še pred desetimi leti prevladovala smreka, ki je imela okoli 31-odstotni delež. Zaradi sanitarnih posekov se je njen odstotek zmanjšal, zato je prvo mesto v zalogi prevzela bukev.

Smreka je ekonomsko veliko bolj zanimiva kot bukev. V preteklosti smo naredili izredno malo za tehnološki preboj z bukvijo, znamo jo uporabljati bolj ali manj samo kot gorivo, manjši del za pohištvo.

Glasgow COP26: Knjiga pravil za obračunavanje emisij

Emisije, globalno segrevanje | Foto: Reuters Foto: Reuters

Dr. Boštjan Mali: "Leta 2015 je bil sprejet Pariški sporazum in do danes nismo naredili kaj dosti. Letos je bila na podnebni konferenci COP26 sprejeta Knjiga pravil ("Paris Rulebook"), kjer je zapisano, kako se bodo izvajali členi Pariškega sporazuma, kar je pomembno z vidika obračunavanj emisij in doseganja ogljične nevtralnosti v prihodnje. Svetovni voditelji so sprejeli tudi deklaracijo o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030, kar sicer nima pravnoformalne teže, saj je glavno tisto, kar se dejansko izvaja v naravi."

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin