Torek, 8. 3. 2022, 15.00
2 leti, 8 mesecev
To pred napovedano stavko sporoča ministrica
''Vsi skupaj smo si kot družba prizadevali za to, da v tem šolskem letu vrtci, šole in fakultete zaradi epidemije niti za en dan niso zapirali vrat, zato obžalujem, da jih bodo jutri ponekod zapirali zaradi nejevolje nekaterih zaposlenih. Naj se za dobro šolajočih in njihovih družin težave rešujejo za skupno mizo in z dialogom,'' je pozvala ministrica Simona Kustec.
"V zadnjih dveh letih so bili pogoji in delovne zahteve za vse skupine zaposlenih v družbi zaradi epidemije drugačni. Vsekakor mnogo bolj zahtevni, zahtevali so veliko več prilagajanj, odrekanj ter dodatnega dela. Pri vzgojno-izobraževalnem delu smo od vsega začetka sledili tako strokovnim pozivom na pedagoški kot na epidemiološki strani in s sprejetimi ukrepi usmerjali delo zaposlenih tako, da je to lahko potekalo čim bolj stabilno in varno ter ob hkratnem upoštevanju in spoštovanju strokovne avtoritete zaposlenih, tako učiteljev kot vzgojiteljev in tudi vodstev v šolah, vrtcih in na fakultetah," je zapisala.
"Poleg programskih ukrepov, ki so v obliki prilagoditev, usposabljanj in dodatne opreme olajševali delo zaposlenih in učencev, dijakov ter študentov v času epidemije, smo sprejeli tudi številne ukrepe finančne pomoči zaposlenim v tem obdobju. Samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v tveganih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanja smo v obdobju epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo, in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju s preostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili," še pravi.
"Na širši sistemski ravni so vsekakor že vrsto let tudi na področju vzgoje in izobraževanja neurejeni problemi plačnih nesorazmerij, ki jih je treba doreči in urediti v okviru ekonomsko-socialnega sveta. Sistemska neskladja so nastajala skozi zadnjih 13 let, zato danes na sploh težko govorimo o tem, da imamo delujoč in pregleden enoten plačni sistem. Kljub navedenemu so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019-2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka. Po dostopnih podatkih ministrstva za javno upravo je najvišja bruto plača v plačni skupini D v vzgoji in izobraževanju v mesecu novembru 2021 v bruto znesku znašala 11.454 evrov za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6.303 evre ter v skupini vzgojitelji in preostali strokovni delavci v vrtcih 5.708 evrov.
Tudi v Sindikatu delavcev v vzgoji in izobraževanju OSO - KS 90 so sprejeli odločitev, da množično podprejo za sredo napovedano stavko v vzgoji in izobraževanju in jo tudi izvedejo, je vodstvo sindikata v današnjem odprtem pismu sporočilo ministrici za izobraževanje Simoni Kustec. Razmere v vzgoji in izobraževanju so opisali kot "alarmantne".
Za sredo je stavko napovedal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, kjer so postavili osem stavkovnih zahtev s poudarkom na ustreznem vrednotenju opravljenega dela zaposlenih.
Poleg tega so stavko za sredo napovedali tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije in danes tudi v Sindikatu delavcev v vzgoji in izobraževanju OSO - KS 90. Vodstvo tega sindikata je v pismu ministrici za izobraževanje, znanost in šport Simoni Kustec očitalo neodzivnost, prav tako tudi vladi.
Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju OSO - KS 90 bo stavko izvedel v vseh zavodih, kjer je prisotno njihovo članstvo, oz. v celotnem sektorju vzgoje in izobraževanja, tako v vrtcih, šolah in visokem šolstvu. Kot so zapisali v pismu, "vse z namenom, da se pokaže skrajna resnost stanja in zahtev za razrešitev".
Posebej so izpostavili po njihovem mnenju "skrajno zaskrbljujoče ignoriranje zahtev sindikatov za dvig plač najnižje plačanim", ob tem pa opozorili, da je stanje po zavodih alarmantno, saj marsikje delavcev za delo "s tem nedostojno nizkim plačilom" ne morejo dobiti, kar posledično povzroča še večji pritisk na že zaposlene delavce.
Zahtevajo ureditev plačnih razmerij, takojšen pristop k spremembam normativov in standardov ter takojšnjo ureditev plačila stalne pripravljenosti nekaterih zaposlenih, kot so denimo hišniki in serviserji. Prav tako opozarjajo, da "garaško in nevarno delo" v času epidemije covida-19 ni bilo ne priznano ne plačano.
Vlada RS se je zavezala, da v času, ko so že razpisane volitve v državni zbor, ne bo neodgovorno sprejemala dodanih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega, z vsemi sindikati javnega sektorja smo se tudi v predvolilnem obdobju pripravljeni pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bi se lahko uveljavili čim prej na začetku naslednjega mandata. Za vsa druga odprta vprašanja sindikatov, ki neposredno ne zadevajo sistemskih vsebin plačnega sistema, ki so v pristojnosti ekonomsko-socialnega sveta, bo MIZŠ v prihodnjih dneh organiziral delovni sestanek. Dokončno besedo o morebitnih rešitvah pa morata v vsakem primeru imeti novi sestavi vlade in državnega zbora," nadaljuje ministrica.
"V okrožnici, ki jo je ministrstvo prejšnji teden posredovalo predstojnikom vzgojno-izobraževanih zavodov, se sklicujemo na prvi odstavek 7. člena Zakona o stavki, ki določa, da mora biti v javnih službah tudi v času izvajanja stavke zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja, ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij. Način zagotavljanja minimuma delovnega procesa je odgovornost predstojnika posameznega zavoda in v ničemer ne posega v pravice stavkajočih delavcev," je še zapisala v izjavi pred napovedano stavko SVIZ.
29