Četrtek, 2. 2. 2023, 13.27
1 leto, 10 mesecev
Švarc Pipanova pojasnila, zakaj so umaknili predlog zakona o dodatkih sodnikom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,04
105
"Famozni happy end oziroma srečni konec v resnici bo, ko bomo stabilno in dolgoročno uredili plačni položaj v slovenskem pravosodju. Celotna vlada si želi, da nam bo uspelo najti ustrezno in ustavnopravno skladno podlago, da uredimo začasni dodatek. Če se bo zares pokazalo, da to ni mogoče, bomo seveda primorani rešitev iskati v okviru dialoga s sodniki in drugimi pravosodnimi funkcionarji pri pripravi celovite plačne reforme," je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Vlada je namreč iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto.
"Predlog začasnih dodatkov za sodnike in tožilce želimo ponovno preučiti v luči odprtih vprašanj, na katere je opozorila zakonodajno-pravna služba," je na novinarski konferenci odločitev vlade pojasnila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Po besedah Švarc Pipanove je situacija v slovenskem pravosodju urgentna, posledice neustreznega položaja po njenem mnenju že negativno vplivajo na uspešnost pravosodnega sistema, na neustrezen položaj pravosodnih funkcionarjev pa opozarjajo tudi tuje institucije, je še pojasnila ministrica.
Glede zneska višine dodatka Švarc Pipanova ni želela govoriti. Je pa napovedala, da bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik za naslednji teden sklicala sestanek v okviru dialoga s predstavniki tako imenovanega pravosodnega stebra.
Pomisleki zakonodajno-pravne službe DZ
Danes bi moral parlamentarni odbor za pravosodje odločati o vladnem predlogu zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, ki naj bi ga nato jutri na izredni seji sprejel državni zbor (DZ). Ker je imela zakonodajno-pravna služba DZ na predlog zakona kar nekaj pripomb, da je rešitev neustavna, so se na vladi tik pred zdajci odločili predlog umakniti.
V svojem mnenju so med drugim opozorili, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ, predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače − v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku − ponovno znižajo," je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.
V društvu tožilcev razočarani
V društvu državnih tožilcev so presenečeni in hkrati razočarani nad odločitvijo vlade. Pričakujejo, da je umik zgolj začasen in ga bo vlada v najkrajšem možnem času vrnila v zakonodajni postopek, je za STA zapisal predsednik društva Boštjan Valenčič. Od vlade pričakuje tudi, da bo z vrnitvijo zakona v državni zbor odpravila ugotovljena in javnosti predstavljena plačna nesorazmerja.
Sodniško društvo umik zakona razume kot začasen zaplet
V Slovenskem sodniškem društvu umik predloga zakona razumejo kot začasen zaplet, "saj je hitrost včasih slab zakonodajalec". "Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno," so iz društva sporočili za STA.
V društvu menijo, da je zato treba natančno preučiti pripombe zakonodajno-pravne službe DZ in na utemeljene reagirati z ustreznimi korekcijami predloga, neutemeljene pa zavrniti.
"Prepričani smo, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato smo tudi prepričani, da bo morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno," je zapisala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
105